Ustanovitelj in vodja Ustvarjalnika Matija Goljar je kot majhen želel postati astronavt in še vedno upa, da bo nekoč poletel v vesolje. Zelo je radoveden in se hitro naveliča stvari, zato se vseskozi trudi delati nekaj novega. Tokrat je sprejel nov izziv: vodil bo oddajo "Štartaj, Slovenija!", ki prihaja na POP TV v nedeljo, 16. oktobra. Predstavili bodo 12 slovenskih podjetnikov z inovativnimi izdelki, ki jih že lahko kupite v vseh megamarketih Interspar.

Z Matijo Goljarjem smo se pogovarjali o Ustvarjalniku, kjer mlade učijo podjetništva.

Kaj je Ustvarjalnik? 
To je zelo obsežno vprašanje in o tem bi res lahko govoril cel dan, zato se bom potrudil biti čisto kratek. Ustvarjalnik je mladinski podjetniški peskovnik, v katerem srednješolce učimo, kako se preživljati s z delom, ki jih veseli. To počnemo tako, da po vsej Sloveniji (pa tudi širše) na srednjih šolah organiziramo podjetniške krožke, na katerih mladi pod vodstvom mentorja, mladega podjetnika, izpeljejo svoj prvi projekt. S tem, ko to naredijo prvič, pridobijo uporabna znanja in izkušnjo, zaradi katere bodo to znali tudi pozneje v življenju. Tako bodo bolj pripravljeni na negotovo prihodnost. Če bi to opisoval z analogijo, bi rekel da smo kot taborniki, a namesto da se učimo, kako se zakuri ogenj ali izdela bivak, učimo "preživetja" v poslovnem svetu.

Leta 2014 smo bili izbrani za eno od 12 najbolj perspektivnih družbeno koristnih iniciativ na svetu po izboru Unreasonable Instituta, leta 2015 pa smo prejeli naziv slovensko socialno podjetje leta. Razvili smo lastno metodologijo poučevanja veščin za 21. stoletje in naša želja je, da naše programe tako razširimo, da ima dostop do njih vsak srednješolec na svetu.

Kaj trenutno počnete pri Ustvarjalniku, kaj pripravljate?

V lanskem letu smo pilotsko izvedli naše krožke na številnih šolah na Madžarskem in na Poljskem, s čimer smo potrdili, kako lahko naš program razširimo, da bo dosegel več tisoč mladih iz vseh držav sveta. Naš izobraževalni program smo "dali v škatlo" v kateri so navodila, kako ga začeti v neki tuji državi, kako pridobiti mentorje, podpornike, šole in kako pomagati mladim do uspeha. Verjamemo, da bo to projekt, ki bo imel ogromen vpliv na znižanje stopnje brezposelnosti - najprej v državah Južne in Vzhodne Evrope (kjer je trenutno mladim najtežje), nato pa po vsej Evropi in širše.

V Sloveniji letos uvajamo novost za naš šolski sistem: vsaka šola, ki sodeluje z Ustvarjalnikom, bo imela na razpolago oddaljenega mentorja - zelo uspešnega podjetnika iz ZDA, ki bo članom njihovega podjetniškega krožka (pa tudi učiteljem ali drugim dijakom, če bodo želeli) na razpolago za pogovor ali za poslovni nasvet prek Skypea. Računamo tudi na to, da vse tuje mentorje ob koncu tega šolskega leta povabimo v Slovenijo na naš sklepni dogodek.

Kako vas dojemajo v tujini?

Najbolj v spominu mi bo ostalo, ko smo naš program predstavljali šolskemu distriktu Houston, ko so mi pokazali prispevek o našem delovanju, ki je imel naslov: "Komunisti z Vzhodne Evrope ameriško mladino učijo, kako začeti svoj posel!"

Nikoli si nisem mislil, da lahko iz nečesa tako … kaj naj rečem … majhnega in nevpadljivega, kot je bil tisti prvi podjetniški krožek v Velenju, nastane tako ogromna zgodba. V zadnjih dveh letih smo uspeli k naši viziji pritegniti številne izjemne strokovnjake s področja podjetništva, inovativnosti in izobraževanja, ki so v Ustvarjalnik verjeli tako močno, da so nas podprli s svojim denarjem, nas redno obiskujejo v Sloveniji in pomagajo našim mladim. Ali pa celo svoj čas prostovoljno namenjajo za delo v naši organizaciji kot člani našega upravnega odbora ali svetovalci.

Izzivi, s katerimi se sooča izobraževalni sistem, so po vsem svetu enaki. Vse nas je presenetil bliskovit razvoj tehnologije in negotovost prihodnosti. Zaradi globalizacije bodo delovna mesta čisto po vsem svetu vedno bolj vezana na inovativnost, ustvarjalnost in podjetnost, šolski sistemi posameznih držav pa ne držijo koraka s časom. Zato je povsod prisoten problem, ki ga Ustvarjalnik rešuje.

Slovenija je dejansko država, kjer je povprečnemu srednješolcu dosti lažje kot drugje. Houston, ki ga prej omenjam, je bil za nas mnogo večji izziv. Pomislite, da v javnih šolah v središču mesta večji odstotek mladih konča v zaporih kot na fakultetah. In da je več kot 20 odstotkov takih, ki ne znajo brati. V preteklosti podjetniških programov tam na srednješolskem nivoju ni delal nihče, vse fundacije, organizacije in podjetniške ustanove so se osredotočale na študente, ker niso hoteli zagristi v ta ogromen problem.

Mi naše delovanje vidimo širše, kot samo podjetniški program - mladim predvsem dajemo možnost, da se povežejo z mentorjem, ki jim pomaga zopet najti upanje za boljšo prihodnost - in to je nekaj, kar je v tujini padlo na zelo plodna tla.

Mirno lahko rečem, da smo v Sloveniji (tu govorim širše, kot samo o Ustvarjalniku) na področju razvoja metod neformalnega izobraževanja, pa tudi na področju start-up podjetništva, vodilni v svetu. Zato v veliko večino držav, ki jih obiščemo, prenašamo naše izkušnje in dobre prakse.

V tujini nas cenijo, ker tako strukturirane in sistematične mreže podpornega okolja za srednješolsko podjetništvo, ki bi obsegala tolikšen odstotek mlade populacije, nima nobena druga država na svetu. In to nam priznavajo vsi, ki jih srečujemo.

Morda se bo slišalo banalno, ampak trenutno je eden glavnih problemov, ki nas zaustavlja za mednarodno rešitev, naše ime. Nihče ne zna izgovoriti ali črkovati besede "Ustvarjalnik". Ko se je vse začelo, nisem pomislil, da bo to mednarodna zgodba ;)

Katere projekte, ki so zaživeli s pomočjo Ustvarjalnika, bi izpostavili in zakaj?

Precej težko mi je izpostaviti nek posamezen projekt, v zadnjih letih jih je bilo res ogromno in iz zelo zelo različnih področij. Mislim, da je vsem skupno dvoje:
- mladi so v okviru Ustvarjalnika povečini dosegali tiste čisto prve uspehe, zaradi katerih so pozneje bolj ambiciozno zaživeli življenje: morda so se uspeli vpisati na univerzo, na katero si sicer ne bi upali, morda so se odločili z večjo odločnostjo slediti svojim hobijem, morda so se prvič zavedli, kako pomembno je imeti delovne navade in disciplino, da nekaj pripeljejo do konca. Hočem reči, da je to za njih v prvi vrsti učna izkušnja in ne tisto čisto pravo, kruto podjetništvo. Nam mentorjem je pomembneje, da sploh stopijo na to pot kot dejanski podjetniški uspeh.
- vsem je skupno, da so svoje uspehe našli v hobijih, ki so jih imeli. Dandanes je zelo težko najti zaposlitev, po drugi strani pa je mnogo lažje narediti posel. Zato je v marsikaterem primeru dejansko lažje, da nekomu uspe če se odloči za na primer študij tistega, kar ga res veseli in ne študij tistega, kjer čaka “varna” služba. Najbolj uspešni - in definitivno najbolj srečni v življenju - so tisti, ki jim uspe svoj hobi, svojo strast, spremeniti v način življenja in vir prihodka.

Dejansko je poslovno idejo najlažje najti ravno na področju svojega hobija. Iz dveh razlogov: prvič, če ti je nekaj všeč, potem verjetno o tem razmišljaš, o tem bereš, se s tem ukvarjaš več kot ostali. Zato avtomatsko o tem veš več, kot večina - in lažje razumeš "trg" na tem področju, lažje si izmisliš poslovno idejo. Drugič, če ti je nekaj všeč, potem ni težko najti motivacije, da to počneš dalj časa. In podjetništvo je ena tistih stvari, ki zahteva ogromno časa in samodiscipline. Če se odločiš za podjetništvo, je mnogo lažje uspeti, če delaš tisto, kar te veseli.

Tako si lahko nekdo, ki ni programer in se vsega priuči sproti, izmisli mobilno aplikacijo, najde ekipo, ki jo izdela, jo testira na svoji šoli. Ker doseže prve uporabnike, k svoji viziji pritegne mentorja, Slovenca, ki je v tujini dobil investicijo za svojo mobilno aplikacijo, zmaga na tekmovanju za najboljši mladinski start-up in potem sprejme službo v start-upu svojega mentorja v San Franciscu. Še preden izve rezultate mature :)
(JAKA BLAŽON, Wivu, Povio)

Ali pa dijak, ki piše seminarsko nalogo in ki mu sredi noči zmanjka baterij v brezžični tipkovnici. Namesto, da bi mu to bil izgovor, to uporabi za začetek posla (ogromno ljudem se zgodi enako). Zbere ekipo in v garaži izdelajo tipkovnico, ki iz pritiskov na tipke črpa električno energijo. Še preden dokonča srednjo šolo, uspe prepričati tri tuje investicijske sklade, da vložijo denar v njegovo podjetje - pet mesecev pred koncem četrtega letnika. Zdaj imajo prostore v Ljubljani, kjer delajo trije mladi inženirji.
(PETER JAMNIK, Upress)

Taki projekti so navdih za vse ostale in na obeh šolah, kjer so nastali, je zdaj zanimanje za podjetništvo mnogo večje, njihovi sošolci pa z veliko večjim optimizmom zrejo v prihodnost. Če vidijo uspeti nekoga, s katerim so sedeli v istih šolskih klopeh ali celo z njim šli na pivo, je to najboljši odgovor na vse preveč razširjeno prepričanje, da se v Sloveniji nič ne da.