Najprej razjasnimo, kaj je skok čez kožo. V Sloveniji praznik rudarjev obeležujemo 3. julija, v spomin na petdnevno gladovno stavko, ki so jo pričeli zasavski rudarji leta 1934. Prvi so pričeli s skokom čez kožo češki in slovaški rudarji v 16. stoletju, kot sprejem novincev v rudarski stan. Prvotno je bil skok čez rudniški jašek. Z leti, ko so ti postajali vse večji, pa je nastal skok čez kožo. Kožo, ki so jo uporabljali za spuščanje po drčah v jamske prostore.

In kje nastopi pivo?

Danes mladi rudarji vstopijo v rudarski stan tako, da stopijo na lesen sod, odgovorijo na vprašanja, povedo svoje generalije in izpijejo vrč piva. Za tem skočijo čez kožo.

Takšen običaj še vedno izvajajo aktivni velenjski rudarji, vestno in dosledno pa ga obeležuje tudi Rudarsko etnološko muzejsko društvo Srečno Zagorje. Vsako leto ob prazniku rudarjem toplo priporočam obisk.

(Vir: Muzej premogovništa)

Vrnimo se na začetek – kako in od kod je pivo nastalo

Prva oblika piva se je začela pojavljati pred cca. 10.000 leti, ko naj bi viške ječmena skladiščili v posodah na prostem. Te posode naj bi namočile padavine in zaradi kvasovk, ki so prisotne v ozračju, fermentirale v nekakšno kašo. Tovrsten recept se je prenašal naprej z besedili in petjem ter tako ohranjal postopek.

Kot zanimivost: neke vrste približek piva ali prapivo so v Aziji plemena najprej prežvečila (zrnje) in ga nato skupaj pljuvala v posodo. Encimi, ki so prisotni v slini, sprožijo pretvorbo škroba v sladkorje, ki s pomočjo divjih kvasovk fermentirajo.

Pivo je nadaljnja stoletja doživljajo različne vzpone in padce. Veljalo je tudi kot plačilno sredstvo za opravljeno delo in nemara rešilo srednji vek, zaradi neoporečnosti v primerjavi z okuženo vodo.

Glavni preskok za današnjo revolucijo piva tudi v Sloveniji pa ima korenine v ZDA, na začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Takrat so se začeli pojavljati mali pivovarji, ki so dali poudarek okusnejšim pivom, kakovostnim surovinam in uporu multikorporacijam! Ta val je dosegel Slovenijo s prvo butično pivovarno Human Fish leta 2008 in lahko rečem z naslednjim mejnikom in tudi medijskim valom, ki še vedno drži – leta 2013 z nastankom pivovarne Pelicon.

Kako nastane pivo na kratko?

Potrebujemo naslednje surovine; vodo, žito - slad, hmelj in kvas.

Pred tehtanjem in receptom je potrebna ideja, kaj želimo zvariti. Za lažjo orientacijo imamo na voljo opis stilov BJCP in tudi slovensko različico opisa stilov piva, za katero je poskrbel PIVOPIS. Ko se odločimo, katero pivo bi zvarili, sledi sestava recepta. Nato tehtanje slada, ponavadi je to ječmenov slad, in mletje. Zmleti slad drozgamo na določeni temperaturi približno eno uro. Temu sledi pretakanje oz. filtracija in nato spiranje sladu, da iz njega pridobimo kar se da sladkorja. Tekočino oz. sladico pripravimo do vrenja in jo zadržimo eno uro. Med tem dodajamo hmelj, ki ga je le za ščepec, kot začimba. Hmelj vpliva na grenkobo, aromo in okus piva. Naslednji postopek je hlajenje pivine, ki jo nato prečrpamo v namenske posode za fermentacijo, kjer dodamo kvas. Sledi fermentacija, ki traja različno glede na kvas. Ta poskrbi, da nastaneta alkohol in CO2. Po končanju pustimo pivo počivati oz. zoreti približno dva tedna in ga zatem napolnimo v steklenice, sode.

Poudariti pa je treba, da je pri varjenju piva na prvem mestu čistoča. Osnova za pivovarstvo in včasih zelo zamudno delo!

Vrste piva

Poznamo dve tako rekoč glavni vrsti piva zgornjega vrenja ale in spodnjega vrenja lager. Glavna razlika je pri temperaturi fermentacije piva. Pri ale poteka fermentacija od 15 do 25 stopinj in pri lagerju med 6 in 12 stopinjami. Obstaja pa tudi manj znana skupina piva, kjer poteka fermentacija z divjimi kvasovkami, rezultat so bolj kisla piva.

Če naštejem nekaj stilov piva, ki spadajo v skupino lager piv; pilsner, bock, munich …

Ale piva: pale ale, bitter, stout …

Zadnji družini piva se pridružujeta tudi: Pivovarna Knap Herc, ki po stilu sodi v american pale ale in Kramp – stil piva stout.

Opisa obeh stilov si lahko pogledate v dodanem videu: 

Pivo pa je moč kupiti v celotni mreži poslovalnicah Interspar in Spar po Slovenji.

Kozarci

Tako kot pri vinu tudi pri pivu ni vsak kozarec primeren za vsako pivo. Na začetku so bili seveda vrči iz lesa ali gline. Človek je iz tega, kar mu je bilo na dosegu roke, izoblikoval vrče za pitje. Kasneje s prihodom in dostopnostjo stekla je lesen oz. glinen vrč zamenjal steklen za širšo uporabo.

Koristne informacije o pivu v Sloveniji

Za vse domače garažne pivovarje priporočam Društvo ljubiteljev domačega pivovarstva. Obilo nasvetov, druženja, izmenjave informaciji in ekskurzij. 

Domači pivovarji vabljeni v Facebook skupino Obalni domači pivovarji.

Obiščite portal Pivopis, katerega kreatorja sta Davor Mišmaš in Andrej Colarič, avtorja knjige Pivo, pijača doživetja – prijetno lahkotno branje. Pivopis izvaja tudi različne tečaje varjenja piva in že drugo leto zapored organizira konferenco o pivu Pivogovori.

Če želite spoznati vsa dostopna slovenska piva trenutno na trgu, obiščite stran blogerja Pivoman, ki redno in vestno beleži vse, kar se dogaja na pivovarski sceni. 

Združenje slovenskih pivovarn.

Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije, kjer je od lanskega leta možno opraviti nacionalno poklicno izobraževanje za pivovarja oz. pivovarko. 

Za zaključek pa malo bolj sproščen in humorističen prispevek, kako je pivo rešilo svet!

Bodite na tekočem FB stran, www.pivovarna-knap.si renee@pivovarna-knap.si b: Zasavski Pivovar

Naslednjič pišem, kako degustirati pivo!

* Ministrstvo za zdravje opozarja: Uživanje alkohola lahko škoduje zdravju.