Strokovnjak za kadre Perry Timms je v pogovoru z novinarko Natalijo Švab dejal, da bi moral izobraževalni sistem ljudi naučiti, da ni treba, da so tako zelo polni pričakovanj, odločeni in prepričani, da mora napredek priti s svetlobno hitrostjo. Namesto tega bi jih morali naučiti, da so potrpežljivi, da vmes odkrivajo, kaj res želijo. 

In tako v tej potrpežljivosti končno pride življenjska priložnost. To se je zgodilo tudi družini Fras, ki je po številnih vzponih in padcih odkrila, s čim se bo preživljala. Nastala je krema Noela, ki se je kot prva predstavila v drugi sezoni oddaje Štartaj, Slovenija! 

Zgodbo družine Fras si lahko preberete in pogledate TUKAJ. 

Tudi voditelj oddaje Matija Goljar je večkrat poudaril, da je podjetništvo težka stvar. "Ogromno stvari bo šlo na tej poti narobe, zato je pomembno imeti okrog sebe prijatelje in zaupnike, ki bodo proces naredili lažji. Zahtevnosti podjetništva ne gre podcenjevati – vprašajte katerega koli izkušenega podjetnika, kaj vse je že šlo narobe. Čisto vsak ima kakšno zgodbo, kako je bilo vse tik pred propadom. Tudi največja in (danes) najuspešnejša podjetja," je dejal. 

Goljar opozarja naj bodo podjetniki na svojih začetkih pozorni na sledeče: 

- ko prideš do ideje, za katero misliš, da je res dobra, je potrebno zavestno razmišljati, kaj lahko gre pri tem poslu narobe. Tvoja naloga je, da posel dejansko izpelješ in premostiš vse probleme. Moraš vedeti, kaj je tvoj produkt, kdo je tvoj kupec in kakšen problem rešuješ.

- ljudje se neradi pogovarjajo o svojih poslovnih idejah. En razlog je, ker se jih bojijo razkrivati, drugi razlog pa je, ker neradi slišijo kritiko. Poslovna ideja sama nima prav nobene vrednosti. Vredna postane šele, ko jo realiziramo in vzpostavimo posel, ki nam nosi denar. In mnogo mnogo težje je idejo izpeljati, kot si jo izmisliti. Tudi ukradel nam je ne bo nihče. Tisti, ki bi jo znali/bili zmožni izpeljati, imajo že itak polne roke dela s svojimi projekti in nimajo časa, tisti, ki imajo čas, pa je verjetno itak ne bi znali izpeljati. Po drugi strani pa je ogromna možnost, da skozi pogovor o ideji z različnimi ljudmi izveš mnogo uporabnih informacij, ki ti olajšajo priti do resnično razdelane ideje.

- ljudje se pogosto težko soočajo s kritiko in se odzovejo zelo defenzivno, ko dobijo negativno mnenje o ideji. Podjetništvo je v marsičem kontraintuitivno in začuda imajo/imamo podjetniki mnogo raje negativno kritiko, kot vsako pohvalo. Od negativne kritike se namreč lahko naučiš bistveno več, kot od pohvale. Podjetniki vedo, da se je za uspeh potrebno čim hitreje in čim več naučiti o svojem trgu, zato so lačni kritike in jo vidijo kot priložnost za učenje.

'Podjetništvo je za mlade'

Gre za splošno razširjeno mišljenje, ki pa sploh ne drži. Podjetništvo se ne veže na starost. Je pa nekaj res in to je tudi izpostavil Aljaž Fras, ki je s starši ustvaril kremo Noela. Varno zaposlitev v Švici je pustil, ker ga je vodilo prepričanje, da mora "tvegati zdaj, ko je še mlad, saj drugače z leti človek postane previden in se težje odloči za kaj takega".

Tudi raziskava Amway Global Entrepreneurship, ki jo izvaja agencija GfK, je pokazala, da je v Sloveniji v starostni skupini od 35 do 49 let podjetniški potencial v primerjavi z lanskim letom padel za 11 odstotkov. Sporočili so, da gre za osebe, ki spadajo v starostno skupino od 35 do 49 let, ki že imajo določene delovne izkušnje, so si pa v večini primerov že ustvarili družino, obremenjeni so s krediti in so zato previdni glede negotovih podjetniških podvigov.

Tveganje je veliko, na podjetniški poti so vzponi in padci, a če s svojo idejo ne poskusite, se boste do konca življenja spraševali "kaj bi lahko bilo, če bi ...".

Kako bi lahko pomagal sistem? 

Na tej točki se vrnimo na Timmsa, ki je izpostavil zanimiv koncept: v ZDA in Veliki Britaniji so namreč opazili, da se vse več starejših oseb odloča za opuščanje "varnih" zaposlitev in odhodu v podjetniške vode. 

"Običajno gre za ljudi, ki so v tridesetih ali štiridesetih letih in so v fazi odkrivanja samih sebe. Ugotavljajo, da imajo talent, ki ga v obstoječem delovnem okolju ne morejo uresničiti, ga pa želijo preveriti, unovčiti na trgu. Seveda se vsi takšni izleti v podjetniško okolje ne obnesejo. Marsikdo se bo zato po takšni izkušnji želel vrniti v službo, bogatejši za nekaj izkušenj in osebnostno zrelejši. Osebno menim, da je odlično, da nekatera podjetja ponujajo "vrnitvene sheme", možnost zaposlenim, da odidejo, se preizkusijo v podjetništvu, na novih področjih in imajo garancijo, da se lahko se vrnejo, če želijo nazaj na svoje delovno mesto, če se projekt ni obnesel ali le znova želijo varnost zaposlitve," je dejal v pogovoru s Švabovo. 

Poudaril je, da za "vrnitveno shemo" obstaja veliko zanimanje med delavci. A tudi za podjetja ta predlog ni slab, saj se tako ustvarja pripadnost na ravni, ki je v poslovnem svetu že dolgo nismo videli.

Timms ni zagovornik le ene oblike dela, ampak spektra širokih možnosti. "Trenutnih tipov "regularnih zaposlitev" se seveda tudi v prihodnje ne bi smeli kar znebiti, saj si jih bo veliko ljudi še vedno želelo. Vzporedno pa seveda ljudem lahko razložimo, da obstaja vse večji trg, namenjen samostojnim podjetnikom, malim in srednjim podjetjem, in da karierne priložnosti ne ležijo le ob eni sami ustaljeni poti," pravi. 

Vas skrbi neznano območje, na katerega bi stopili?

Timms pravi, da obstaja spekter možnosti in priložnosti ter da se ni treba osredotočati le na  zaposlitev v velikem podjetju. "Trg malih in srednjih podjetij je ogromen, ker je zelo inovativen in fleksibilen, zato je morda tudi bolj varen od branž, kjer se obeta, da bo izgubljenih največ delovnih mest, zato je na nek način morda celo bolj varen," dodaja. 

Do leta 2030 že sam svoj šef?

Strokovnjaki opozarjajo, da gre prihodnost dela v to smer, da bomo do leta 2030 že sami svoji šefi. Prav podjetniki in samostojni ustvarjalci predstavljajo prihodnost dela. 

A kot že poudarja Timms – treba je ohraniti tudi redne zaposlitve! Sindikalisti pa ves čas opozarjajo, da je podjetništvo dobro, če seveda ne gre za prisilno espeizacijo, ki jo marsikateri delodajalec izvaja znotraj podjetja (namesto, da zaposlijo delavce, jih silijo v odpiranje s.p.).