Uroš Požgan je že od malih nog rad jedel pokovko, ki mu jo je pripravljala babica. Na še star, vsem znan način. Ker je bila kuhinja v pritličju, soba s televizijo pa v prvem nadstropju, sta se dogovorila za signal: ko je Uroš želel kokice, je dvakrat potrkal po radiatorju, ko pa so bile pripravljene, je babica potrkala trikrat. Tako ni bilo kričanja iz enega nadstropja v drugega. 

Kot mali je eksperimentiral: poleg pokovke je jedel tudi na primer čokolado z okusom jagod in še vrsto drugih zanimivih dodatkov. "Nikoli se jih nisem prenajedel," pravi Uroš, ki je odraščal v družini, kjer so skrbeli za svoj družinski posel. 

Ko zaključi gimnazijo, se odpravi na pot v ZDA. Tam so bile kokice vsepovsod. Okusil je nove okuse in oblike tega prigrizka. Misel na te kokice mu ne da miru niti po vrnitvi domov. Začne preučevati in zbirati vse podatke, kar jih lahko najde o svoji obsesiji. Odloči se, da bo zakupil domeno kokica.si. A na žalost je že zasedena, čeprav je spletna stran neaktivna. Uroš odkrije, kdo je lastnik domene in mu pošlje sporočilo, če bi jo lahko prevzel. "Ta oseba ni bila najbolj odzivna. V tem vmesnem času sem na vse to malo pozabil, saj sem spoznal Špelo," pripoveduje Uroš. Povabi jo v kino in prvič z nekom deli pokovko. Tako se zgodba o kokicah nadaljuje v dvoje. 

Špela pravi, da je to bilo za njo nekaj novega, saj doma ni nikoli jedla kokic, le v kinu si jih je privoščila. Že v nekaj mesecih se na njih navadi in okusi tudi različne kombinacije okusov. Nekega dne pa ji Uroš zaupa, da bi to lahko bil njun posel. Odločita se, da če dobita domeno kokica.si, da bosta šla v akcijo in iz tega naredila posel. Kokice bosta naredila takšne, kot jih je Uroš jedel v ZDA - okrogle, hrustljave in z različnimi okusi. 

Nato pa sledi zanimivo naključje: Uroš in Špela sta se s Špelino sestro Majo in njenim partnerjem Alenom odpravila na poletni oddih. Ravno ta vožnja jih odpelje na novo pustolovščino. Alen je namreč kuharski šef, ki je svoje znanje pilil pri priznanih slovenskih kuharjih, je Uroš želel slišati, kaj si misli o njegovi ideji o kokicah z okusi. Alen je sprva tiho, a ideja se mu zdi zanimiva. Ko je še poskusil Uroševe kokice, je prepričan, da gre za pravo idejo. 

Nato Uroš in Špela odkrijeta, da se lahko prijavita na razpis P2 - spodbude za zagon inovativnih podjetij. Tako bi pridobila 54.000 evrov zagonskega kapitala. Po šestih mesecih čakanja Uroš prejme sporočilo, da se je domena kokica.si sprostila. Tako postane nov nosilec omenjene domene. Takrat ga tudi pokliče Alen, ki se želi pogovoriti o poslovni ideji. 

Urošu je bilo takoj lažje, saj mu je kuharski šef dal zeleno luč za posel. Da bi se lahko prijavili na razpis P2, morajo že imeti produkt. Tako se vsi štirje nemudoma lotijo posla. Kupijo majhno napravo za izdelovanje pokovke na vroč zrak. Zdaj potrebujejo le še pravo vrsto koruze. A kako jo bodo našli v Evropi? Zelo težko. 

"Vsi štirje smo se lotili iskanja koruze, kar je bil velik problem," je dejal Alen, ostali trije pa mu prikimajo, saj je ni. V Sloveniji so kokice vrste butterfly, a ekipa želi najti posebno, gensko nespremenjeno koruzo, s katero bodo pokali okrogle kokice. Gre za kokice vrste mushroom. 

Končno najdejo primernega dobavitelja, ki je na Slovaškem. Takoj pošljejo povpraševanje. Čakajo na odgovor. Ker ga ni, se Uroš in Alen odpravita na Slovaško. Ko prideta do dobavitelja, se ta čudi, saj je njuno povpraševanje sicer prejel, a ga je še preučeval. Razložita mu, da nimata časa in da potrebujeta takojšen odgovor, ali je pripravljen sodelovati z njima. Dobavitelj se strinja. Mladeniča na to koruzo gledata, kot da bi odkrila zlato. 

Tako se zdaj začne razvoj okusov. Uroš to nalogo prepusti Alenu, saj ve, da gre za strokovnjaka. Želijo si, da ta popolnoma običajen prigrizek spremenijo v gurmansko doživetje. Želijo si naravnih okusov, zato barvila in arome črtajo s seznama možnih dodatkov. Začne se obdobje eksperimentiranja ...

Razdelijo si tudi delo: Maja prevzame birokracijo, Špela se posveti marketingu, Uroš pa brezpogojno verjame v njihov izdelek. Sposodi si denar in začne urejati prostore na domačem dvorišču. Kupijo prve večje naprave, zaženejo testno proizvodnjo, poskrbijo za vsa potrebna dovoljenja, poskrbijo tudi za zunanjo podobo in pakiranje njihovih kokic. Pakirajo kar pet različnih okusov tega prigrizka!

Razpisa P2 ekipa sicer ni dobila, a pojavi se nova možnost. Projekt Štartaj Slovenija namreč išče nove kandidate za drugo sezono. Prijavijo se in takoj jim je jasno, da bodo potrebovali nove in večje proizvodne prostore. Tu jim pomaga NLB, ki jim omogočil nakup potrebne opreme. Dogovorijo se za finančni načrt, a pri tem jih bančniki opozorijo še na eno zadevo - potrebovali bodo tudi dovolj denarja za nakup surovin. Zato se dogovorijo za popravljen finančni načrt, ki jim omogoča tudi to. Tako se pripravijo za veliko naročilo ...

"To, kar je nam uspelo, tega ni. To nam je uspelo narediti od lanskega novembra do spomladi," pravi ponosno Uroš in skozi smeh doda, da bodo zdaj njemu trkali po radiatorju. 

To je zgodba o Pokici. 

Toliko je naročil Spar!

Prvo naročilo, ki ga bo Spar od njih v celoti odkupil, znaša 50.000 kosov. 

Pokica na testu

Testiranja se je lotil Aleš Novak, ki se je odločil, kateri okus leti dlje. Zelo zanimivo testiranje, v katerem sodeluje tudi priznani slovenski strokovnjak Marko Mikuž, si lahko pogledate v dodanem videu. Pripravite frače ...