Vedno so nas učili, naj se pridno učimo in končamo šolo. Da bomo le tako prišli do zaposlitve in imeli dobre plačo. A vse se je spremenilo: številni brezposelni imajo diplome v žepih ali pa ne delajo v svoji stroki za minimalno in neredno plačilo. Številni so prisiljeni sprejeti "nenavadno" obliko pogodbe, na podlagi katere nimajo nikakršnih pravic in varnosti.  

Aljaž Tršar je prav v času krize zaključil pedagoško fakulteto in postal učitelj likovne vzgoje. Država v tem času ni zaposlovala javnih uslužbencev in Aljaž je moral nekako preživeti. "Takrat sem poskušal vse, da bi dobil neko redno zaposlitev. Iskal sem jo na vseh možnih forumih, na Facebooku, na Zavodu za zaposlovanje ... Pošiljal sem prošnje. Poslal sem 180 prošenj, na katere nisem prejel niti enega pozitivnega odgovora. Pripravljen sem bil na selitev, saj bi delal kjer koli v Sloveniji. A ni bilo možno," je dejal Aljaž, ki je imel občutek nemoči, saj je želel delati. "Veš, da si sposoben za delo, a tega dela ni," pove. 

Začnejo se težave. "Moraš na razgovor za delo, pa razmišljaš, kako boš plačal bencin. Ali račun za telefon," pravi Aljaž, ki pravi, da seveda ni prijetno tako živeti, ko moraš vsak trenutek dneva razmišljati, kako boš preživel. 

Sprijazni se, da njegova prva zaposlitev res morda ne bo takšna, kot si jo je predstavljal. Zato se odloči, da ne bo več čakal, da ga nekdo zaposli, temveč si bo zaposlitev ustvaril sam. 

Skupaj s prijateljem Miho Jedlovčnikom, ki je končal študij prava in prav tako ni dobil zaposlitve, sta sklenila, da bosta vzela usodo v svoje roke. Leta 2014 sta se tako vrgla v iskanje prave poslovne ideje. Najprej sta želela izdelovati ovitke za cigaretne škatlice, a jima je hitro postalo jasno, da je tega na trgu že ogromno. 

Nato sta pomislila na slovensko tradicijo – čebele in med. Mihin dedek je čebelar in od nekdaj je bil med pri hiši. Začela sta izdelovati naravna mazila na osnovi propolisa. A kaj, ko je bilo tam že toliko izkušene konkurence. 

Zato sta se odločila za tretjo idejo – med z zlatom. Hitri izračuni so pokazali, da se tudi to ne bo izšlo. 

Ko sta z medom skoraj že obupala, sta srečala prijateljico Pio. Slednja je naročila čaj z medom in se pri pripravi napitka popackala. Pomislila sta, da bi bilo dobro odpraviti nepraktično pakiranje medu. "Čisto po naključju sva prišla do rešitve. Sedela sva ob limonadi in jo sladkala z medom. Poleg limonade sva dobila tudi slamico in sva pomislila, zakaj ne bi tega dvojega združila," je dejal Aljaž. 

Pia je njun produkt vključila v ponudbo svojega lokala. A na nekaj nista pomislila: da sta slamice zaprla na obeh koncih in da mora gostinec vsako posebej odrezati s škarjami. Kar pa je seveda zamudno. Kako torej poskrbeti za praktično odpiranje? 

Rešitev sta iskala na spletu, kjer sta našla Američana, ki izdeluje enak produkt. S prodajo slamic z medom je zaslužil že več kot milijardo. Takrat sta pomislila, da sta na pravi poti in da res morata odkriti rešitve pakiranja. Vrh slamice sta prepognila, nato pa ga zalepila z nalepko. Produkt sta poimenovala Medenka. 

Znova sta ga odnesla na testiranje k prijateljici in takrat ugotovita, da so stranke zadovoljne. Zato Medenko začneta ponujati še drugim lokalom. Nad odzivom sta bila zelo zadovoljna. 

Pozimi je prodaja dobro tekla, a kako naj se je lotita poleti? Ne želita namreč sezonskega posla. Sta pa opazila, da so otroci radi posegali po Medenkah in jih jedli samostojno. Tako sta odkrila, da ima njihov produkt prav poseben segment kupcev, ki pa ni odvisen od letnega časa. Ker pa so otroci zahtevni potrošniki, jima je hitro postalo jasno, da zgolj zabavna embalaža ne bo dovolj. odločita se, da jim bosta ponudila Medenke z različnimi okusi. Seveda sta želela, da bo vse naravno. Zato sta medu dodala sadje, obdelano s postopkom liofilizacije, ki ohrani kar 97 odstotkov vseh vitaminov.

Za tako velike količine potrebujeta tudi večje proizvodne prostore. Ker sta začetnika v podjetništvu in lastnih sredstev nimata, sta se obrnila na občino. Od nje sta namreč želita najeti prazen prostor po simbolični ceni. A posluha ni bilo. 

Zato sta začela iskati investitorja. Obrnila sta se na Klub poslovnih angelov in se dogovorita za sestanek z Damjanom Vebrom. Slednji je poskusil njuno Medenko, ki ga jenavdušila. Odločil se je, da bo financiral vse stroške razvoja in da bo jima pomagal s svojimi izkušnjami. Z njegovo pomočjo so izpopolnili embalažo in pripravili dolgoročne načrte. In tako so bili pripravljeni na vstop na trg. 

Naslednji korak

Navezati stik z otroki. Kontaktirali so vse slovenske šole in jih prosijo, naj sprejmejo Medenke za prvošolčke, saj bi jim tako polepšali prvi šolski dan. Na akcijo se je odzvalo 250 šol, Aljaž in Miha pa sta zavihala rokave in začela s pospešeno proizvodnjo. Izdelala sta 12.500 Medenk. Garali so en mesec, dan in noč. A jim je uspelo. 

Akcija je doživela velik medijski uspeh. Že takoj naslednji dan ju je na pogovor povabil Denis Avdić, o njima poročajo tudi časopisi. Za lokalni časopis sta povedala, da se morata znajti popolnoma sama, saj jima lokalna skupnost ne nudi podpore. 

Članek naslednji dan prebere župan Slovenske Bistrice in takoj se odzove. "Včasih se zgodi, da prava ideja ne pride na pravi naslov," pravi župan Ivan Žagar, ki pojasni, da je iz časopisa izvedel za zgodbo fantov in se odločil pomagati.

Akcija je bila sicer odmevna, a od 250 šol nista dobila niti enega naročila. Zavesta se, da je edina pot, da Medenka pride do otrok, ta, da jo ponudita velikemu trgovcu. Takrat izvesta za drugo sezono oddaje "Štartaj, Slovenija!".  

Toliko je naročil Spar!

Prvo naročila Spara je: 10.000 cvetličnega medu, 6.000 Medenk z okusom jagode, 9.000 Medenk z okusom cimeta, 8.000 Medenk z okusom pomaranče. To je skupaj 33.000 kosov. 

Medenka na testu

Za test sladke Medenke je znova poskrbel Aleš Novak, ki nas tudi tokrat ni presenetil. Več v dodanem prispevku!

Projekt Štartaj Slovenija je poslovna skupnost AmCham Slovenia uvrstila med tri finaliste "Best of the Best 2017!"

Med "Best of the Best 2017" je bil uvrščen v tematskem sklopu Inovativnost.

Glasujte za naše!

Na voljo imate 2 načina. Lahko izebrete tudi oba!

1. V anketi

2. S poslanim SMS sporočilom BEST1 na 1919. S poslanim SMS sporočilom boste darovali 1 evro za dobrodelno organizacijo po izboru zmagovalca.

Projekt Štartaj Slovenija se za nagrado "Best of the Best" poteguje z drugima dvema finalistoma: Lidl Slovenia, Together in a Battle: Paralympic athletes and Lidl Slovenia v sklopu Motivacija in Adecco H.R. in ALPE-PANON McDonald's DL, CEO za en mesec 2016 v sklopu Odprtost.