Enisa Brizani je magistrica medijske produkcije. Študirala je kemijsko tehnologijo, a je študij opustila. Dobila je sina in se zaposlila v medijih. Ob delu je najprej dokončala fakulteto za upravo in nato še fakulteto za medije. Da s sinom, zaradi samo enega dohodka, ne bi bila prikrajšana, je nekaj let delala v dveh službah, je povedala za Cekin.si.

Ideja za Mageo, kot produkt za prodajo, se je rodila leta 2018. Navdih je dobila ob gledanju oddaj Štartaj, Slovenija!. Tudi lani je z zanimanjem spremljala zgodbe ljudi, ki so zaradi takšnih in drugačnih razlogov začeli ustvarjati lastne izdelke. Že takrat je izdelovala naravne kreme ter uporabljala magnezijevo olje, a o prijavi v oddajo vsaj do lani ni razmišljala. 

"Ko sem razmišljala o prijavi na projekt, sem vzpostavila stik z Anjo (Anja Bordon – Kolagen Shot) iz prejšnje sezone, saj mi je njena oddaja najbolj ostala v spominu. Zelo prijazno se je odzvala na moje povpraševanje in brez oklevanja rekla: "Nič razmišljat, kar prijavite se!" Sodelavec Sandi je malo obrnil rek, več kot ne, ti ne morejo reči. Rekel je, lahko ti rečejo več kot ne. Kljub vsem pomislekom in strahovom sem se za prijavo odločila in bila izbrana. Poti nazaj ni bilo več in s strahovi se je bilo potrebno spoprijeti in jih preseči. Se naučiti veliko stvari in predvsem veliko delati, usklajevati, raziskovati …To pa so stvari, ki mi niso odveč oz. so mi zanimive," je Enisa povedala za Cekin.si.

V oddajo se je prijavila, čeprav končnega izdelka še ni imela. Kremo je s pomočjo vseh vpletenih v projekt izboljšala in končni izdelek je sedaj na policah Spara. 

"Sicer sem uporabnost in prednost magnezija spoznala že pred leti, ko se je sin zaradi napornih treningov srečeval z bolečinami in krči v mišicah. V želji, da bi mu pomagala, sem pri raziskovanju spoznala, da je magnezij tisti, ki bi lahko težave omilil. Takrat sva oba eksperimentirala z dermalnim nanosom magnezija. Ker se je izkazalo, da je učinkovit, sem ga kmalu začela izdelovati tudi sama," nam je pojasnila. Torej je do izdelka prišla skozi hobi oz. iz skrbi za sina in zase. 

Na začetku je bilo veliko strahov. Enisa se je odločila, da bo redno zaposlitev še zadržala, saj se je zavedala, da nima podjetniških izkušenj, da nima še ustvarjene in prepoznane blagovne znamke, da še vedno razvija izdelek ... Strah jo je bilo izpostavljenosti in ni vedela, ali lahko trg prenese še en izdelek z magnezijem. Kljub vsemu se je odločila, da se prijavi v Štartaj, Slovenija!. 

"Najbolj zahtevno in stresno je bilo prvi mesec po tem, ko sem izvedela, da sem ena od osmih podjetnikov letošnjega projekta. V prvem mesecu je bilo potrebno do točno določenega roka postaviti ime in design izdelka. Od tega roka je bilo praktično odvisno vse. Če bi ga zamudili, verjetno ne bi mogla dostaviti izdelkov v Spar. Ampak na to, da nam ne bi uspelo, nisem niti pomislila. Skupaj s Formitasom smo v 14 dneh uspeli doreči vse, kar je bilo potrebno. To takrat ni bila moja edina skrb! Morala sem odpreti podjetje, vložiti prijavo na urad za kemikalije, vložiti zahtevo za registracijo blagovne znamke, doreči končni recept, da smo lahko začeli s testiranjem izdelka in podobno," nam je zaupala svoje prve strahove in stresne situacije. 

Na začetku se je soočala s pomanjkanjem informacij, kot so nabava embalaže, škatel, surovin … Ni šlo za to, da ni vedela, kje bi te stvari dobila, temveč za informacije, kje so zanesljivi in cenovno ugodni dobavitelji, kakšni so dobavni roki in podobno.

"DDV je bil še en tak poseben hec. Najprej so se mi vse stvari zdele dokaj poceni. Ker sem bila še do maja letos vedno le končni kupec, ki izdelek plača z DDV in se z njim ne obremenjuje, seveda nisem mogla vedeti, da v poslovnem svetu o cenah vedno govorijo brez DDV. Na koncu le ni bilo vse tako zelo poceni. Kakšnih večjih težav zaenkrat ni bilo, so bile manjše napačne poslovne odločitve, ki so nekaj stale, ni pa bilo tako hudo, da bi zmanjšale željo, da bi mi uspelo oz. da bi obupala. Mogoče tudi nekaj težav v smislu, da me je kdaj za kratek čas zgrabila panika, kaj če ne bo uspelo in podobno. Sicer pa, kot pravi dr. Matej Tušak, športni psiholog, ni uspeha brez bolečine," meni Enisa. 

V začetni fazi se je naučila kar nekaj pomembnih lekcij, nam je povedala. Najpomembnejša je po njenem mnenju bila ta, da v poslu ni zaupanja v besede "bomo že". 

"Kljub dogovorom se včasih kaj sfiži, pozabi in zato se ne sme čakati in preveč zanašati na druge. Bolje dvakrat preveriti, ali stvari potekajo kot dogovorjeno. Naučila sem se tudi, kako pomembni so pisni dogovori o sodelovanju in da le-ti niso znak nezaupanja, temveč dobrega poslovnega odnosa," je dejala.  

Sama meni, da verjetno ni najboljša prodajalka. "Sploh prva promocija v trgovini je bila katastrofalna, odzivi oz. nezanimanje me je kar prizadelo. Spremenila sem odnos oz. razmišljanje o tem in se zdaj počutim bolje," prizna Enisa. 

'Vse se da, če se hoče'

Njena največja podpornika sta sin in mama. Oba sta bila skeptična, ali ji bo uspelo in ali bo zmogla ves ta napor. "Seveda sem bila prestrašena tudi sama. Toda v življenju sem kar nekajkrat prevzela odgovornost za svoja dejanja, kar me je okrepilo do te mere, da danes bolj verjamem vase. Ko in če se za nekaj odločim, potem naredim vse, da to tudi izpeljem tako, kot je treba. Vedela sem, da ne bo lahko, da bo na poti kar nekaj ovir. Ampak kot omenjeno, sem vztrajna in se držim načela: vse se da, če se hoče oziroma vse je dosegljivo, če si dovolj močno želimo uspeti," je optimistična. 

V projektu Štartaj Slovenija je videla edinstveno poslovno priložnost za postavitev izdelka na trg. Brez podpore vseh treh partnerjev projekta bi izdelek verjetno uporabljali samo njeni domači in morda nekaj prijateljev, nam pove. "Vsaj v času trajanja projekta je zagotovljen prodajni prostor, kar v današnjem času pomeni veliko. Hkrati veliko pomenita tudi marketinška pomoč in medijska podpora," poudari Enisa, ki nam je še zaupala, da si v preteklosti ni predstavljala, da bo tudi sama kdaj del Štartaj, Slovenija! družine.