Večina podjetnikov si želi poslovati tudi zunaj naših meja, nekateri pa so v tujini odkrili dobavitelje surovin, ki jih potrebujejo pri poslu. Pri poslovanju je treba vsa morebitna tveganja predvideti že vnaprej. Če je podjetnik v tujini odkril lastnika trgovine, ki je na police pripravljen postaviti njegove izdelke, se je treba vprašati, kaj lahko gre v tem primeru narobe. Prav tako, če ima tujega dobavitelja surovin: ali mu lahko verjame na besedo, da mu bo pravočasno dostavil že plačano naročilo?

Ko gre za posel, se podjetnik ne more zanašati samo na besedo poslovnega partnerja. Zato je zaskrbljujoč podatek, da je kar 80 odstotkov mednarodnih plačil nezavarovanih. To pomeni, da se lahko vsi ti podjetniki v vsakem trenutku znajdejo v težki situaciji – lahko ostanejo brez vloženega denarja in brez dogovorjenega posla.

Zato je dobro, da podjetniki poznajo in uporabljajo finančne instrumente, ki so jim na voljo za zaščito posla. Med temi instrumenti je tudi dokumentarni akreditiv, katerega osnovna naloga je, da kupčeva banka jamči za izplačilo. Na primer: podjetnik prejme naročilo kupca, ki ga še ne pozna. Deluje mu resno in iz tega sklepa, da bi lahko v prihodnosti še sodelovala. A sprašuje se tudi, ali naj zaupa le svojemu občutku? Morda bi bilo bolje, da se še zavaruje? V tem primeru z dokumentarnim akreditivom. Plačilna sposobnost kupca ne predstavlja več tako ključnega tveganja, saj bo podjetnik plačilo zagotovo prejel s strani banke, če bo predložil dokumente v skladu z akreditivnimi pogoji. Tveganje plačila je tako s kupca preneseno na kupčevo banko.

Dokumentarni akreditiv se uporablja tudi v primerih, ko se prodajalec želi zavarovati pred neplačilom dobavljenega blaga ali opravljene storitve ter ko kupec želi naročilo dogovorjenega blaga, določenih lastnosti, količine, cene ali načina prevoza. Prav tako, ko se naročnik ali ponudnik storitve želi zavarovati pred plačilnim ali izvedbenim tveganjem pri gradnji, adaptaciji, investicijskih delih. V praksi pa se dokumentarni akreditiv vse bolj uveljavlja tudi kot osnova za financiranje kupca, prodajalca, poddobaviteljev ali posrednikov.

Vse, s katerimi bi želel podjetnik poslovno sodelovati, naj tudi preveri: njihovo bonitetno oceno, ali ima blokirane račune, ali redno plačuje davke, ali plačuje prispevke zaposlenim, povpraša naj druge za morebitne izkušnje pri poslovanju z njim... V banki NLB zato poudarjajo, naj podjetniki do bančnega svetovalca stopijo pravočasno.

Več o akreditivu in ostalih produktih zavarovanja si lahko preberete TUKAJ. 

Kaj pa, če se vaš glavni kupec nenadoma odloči, da bi podaljševal roke za plačilo blaga? V preteklosti redni plačnik, ki zdaj zavlačuje s poplačilom računa. Vaš posel pa je odvisen od tega plačila? V tem primeru bančni svetovalci v NLB priporočajo, da podjetniki razmislijo o prodaji terjatev. Če jim na primer redna stranka podaljša plačilni rok s 60 na 90 dni, podjetnik pa na plačilo ne more čakati tako dolgo, potem lahko svoje terjatve proda banki. Slednja bo podjetniku takoj izplačala znesek terjatve, znižan za diskont, in nadomestilo, na dan valute pa podjetnikova stranka poravna dolg neposredno banki.

Tako podjetnik prihodke od prodaje dobi še pred dejanskim plačilnim rokom ter ohrani dobre poslovne odnose s stranko, s katero še naprej sodelujeta. Zaradi dobrih poslovnih odnosov se lahko podjetnik odloči tudi za tihi odkup terjatev, kar pomeni, da njegova stranka o tem ne bo obveščena. Pri odprtem odkupu terjatev pa prodajalec terjatve ob prodaji terjatve banki dolžniku pošlje notifikacijo, s katero ga obvesti, da so bile terjatve prodane banki, in mu naroči, da ob zapadlosti vsake posamezne terjatve dolgovani znesek nakaže banki.

Sponzorirana vsebina