Zgodba dveh mladeničev, ki ustvarjata blagovno znamko Medenka, ki se predstavlja v oddaji "Štartaj, Slovenija!", je marsikoga znova opomnila, da uspešno zaključeno šolanje ne pričara delovnega mesta. 

Aljaž Tršar in Miha Jedlovčnik sta kljub odličnim rezultatom, ki sta jih pokazala tekom šolanja, po zaključku le-tega ostala na cesti. Sicer sta imela priložnosti delati, a le začasno. Rednih zaposlitev za nedoločen čas ni, večina zaposlitev, ki jih ponujajo delodajalci, pa so v bistvu različne oblike prekarnega dela. 

Ključni argument, zaradi katerega sta se Aljaž in Miha odločila za podjetništvo, je bil ta, da si ustvariva prihodnost. "V podjetništvu sva v času, ko sva se zanj odločila, videla edino možnost za vir dohodka. Prav tako sva si od nekdaj želela sama razporejati čas in delo. V običajnih službah sta trud in trdo delo velikokrat prezrto. Iz sveta podjetništva pa poznava nemalo zgodb, kjer se je trud in trdo delo obrestovalo," sta dejala za Cekin.si. 

In kako se mladi v Sloveniji sicer prilagajajo času, v katerem živimo? Če pogledamo raziskavo Guesss, ki jo je februarja letos objavila Fakulteta za podjetništvo Gea College, so slovenski študenti v primerjavi s kolegi iz sveta nekoliko manj podjetniško motivirani. Takoj po koncu študija v Sloveniji ustanovitev podjetja načrtuje nekaj manj kot 21 odstotkov mladih, v tujini pa se jih za to odloči skoraj 22 odstotkov. Med podjetno najbolj perspektivnimi so študenti iz Srednje in Južne Amerike, nekoliko manj pa študenti iz Nemčije in Japonske, ugotavlja mednarodna raziskava.

Raziskava je med drugim pokazala tudi, da ima v primerjavi s Slovenijo v povprečju več tujih študentov lastno podjetje. V Sloveniji ima lastno podjetje 6,8 odstotka študentov, povprečje držav, ki so sodelovale v raziskavi, pa je 8,8 odstotka.

Takrat je predavatelj na omenjeni fakulteti Mitja Jeraj dejal, da gre razloge za manjšo podjetniško motiviranost slovenskih študentov iskati v splošni situaciji v slovenski državi. "Mladi v Sloveniji zaradi razmeroma nizkega standarda in razširjenosti prekarnih oblik zaposlitve rekordno dolgo živijo pri starših in se tudi pozneje osamosvojijo. To niso ravno okoliščine, ki bi spodbudno vplivale na odločitev za samostojno podjetniško pot," je poudaril.

In če opozorimo na še en nevaren trend: Skoraj polovica mladih, ki v Sloveniji ne dobi zaposlitve, razmišlja o selitvi v tujino.

Statistični urad Republike Slovenije (SURS) je namreč zabeležil, da je bila v drugem četrtletju 2016 stopnja brezposelnosti med mladimi 11,9-odstotna in je tako bila krepko višja od slovenskega povprečja (7,8 odstotka).

57 odstotkov brezposelnih mladih bi se zaradi dela tudi preselilo, in dve tretjini od teh (65 odstotkov) tudi v tujino. Od neaktivnih bi se bila zaradi dela pripravljena preseliti skoraj polovica, in 83 odstotkov od teh tudi v tujino. "Vrednosti podatkov o tem, koliko mladih se je zaradi opravljanja dela v resnici preselilo, pa so precej nižje," so takrat povedali na SURS. Od delovno aktivnih mladih se jih je v drugem četrtletju leta 2016 zaradi dela (zaposlitve ali samozaposlitve) preselilo zgolj 5 odstotkov.

Glasujte za naše!

Projekt Štartaj Slovenija je poslovna skupnost AmCham Slovenia uvrstila med tri finaliste "Best of the Best 2017!"

Med "Best of the Best 2017" je bil uvrščen v tematskem sklopu Inovativnost.

Glasujte za naše!

Na voljo imate 2 načina. Lahko izebrete tudi oba!

1. V anketi

2. S poslanim SMS sporočilom BEST1 na 1919. S poslanim SMS sporočilom boste darovali 1 evro za dobrodelno organizacijo po izboru zmagovalca.

Projekt Štartaj Slovenija se za nagrado "Best of the Best" poteguje z drugima dvema finalistoma: Lidl Slovenia, Together in a Battle: Paralympic athletes and Lidl Slovenia v sklopu Motivacija in Adecco H.R. in ALPE-PANON McDonald's DL, CEO za en mesec 2016 v sklopu Odprtost.