Na vprašanje, ali delavcu pripada odškodnina v primeru izredne odpovedi že po samem zakonu (ZDR) ali šele v primeru izkazane odškodninske odgovornosti delodajalca (po OZ), težko podajo konkreten odgovor tako na inšpektoratu za delo kot tudi na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve.

Tudi mnenja pravnikov so v zvezi s tem vprašanjem deljena.
Dejstvo je, da je določba 2. odstavka 112. člena nejasna, saj delavcu daje pravico do odškodnine najmanj v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka, hkrati pa ne določa, kako se ta odškodnina presoja (npr. po določilih splošnega civilnega prava, kot to npr. izrecno določa 1. odst. 118. člena). Po pravni razlagi “a contrario” bi torej lahko sklepali, da za 112. člen določbe splošnih pravil civilnega prava ne veljajo.

Iz komentarja 184. člena ZDR izhaja, da je že kršitev pravic iz delovnega razmerja pravno priznana škoda. To naj bi pomenilo, da je delodajalec delavcu odškodninsko odgovoren tudi, čeprav ne pride do zahtevanih škodnih posledic po splošnih pravilih civilnega prava. Komentar zakona nadalje pravi, da bi zunaj okvirov odškodninske odgovornosti, ki so določeni v Obligacijskem zakonu (torej v splošnih pravilih civilnega prava, ki urejajo predpostavke te odgovornosti in oblike pravno priznane škode) lahko bila škoda iz 112. člena ZDR.

Po pregledu sodne prakse ni zaslediti nobene sodne odločbe, da bi se sodišče ukvarjalo s presojo pravnih predpostavk civilne odgovornosti v primeru odškodnine iz 112. člena ZDR, ampak je v večini primerov sodišče delavcu priznalo tako odpravnino kot tudi odškodnino.

Na podlagi vsega zgoraj navedenega lahko sklepamo, da se 112. člen ZDR najverjetneje razume tako, da gre delavki v primeru izredne odpovedi iz razlogov na strani delodajalca pravica do odškodnine v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka že po samem zakonu, medtem ko bi morebitni višji znesek odškodnine delavka morala izkazati po splošnih pravilih civilnega prava.
Zaključili bi lahko torej, da se delavki odškodnina izplača v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka.

Sanda Bužinel Matelič, pravnica