Človeška samopodoba je močno povezana z vlogami, s katerimi se identificiramo. Naša poklicna vloga je pri tem lahko zelo pomembna, saj nam zaposlitev poleg zagotovljenih finančnih sredstev ponuja še veliko drugih pozitivnih aspektov. V splošnem spodbuja aktivnost, nam strukturira čas in definira bolj ali manj velik del naše identitete. Preko delovnega mesta imamo tudi redne stike z ljudmi zunaj osnovnega družinskega kroga. Zaposlitev pa ima tudi značaj simboličnega priznanja, saj z njo človek dobi občutek, da je družbi potreben in zanjo koristen. Omenjeno skupaj s prej navedenimi učinki zaposlitve pomembno vpliva na naše splošno dobro počutje in delovanje. Raziskave so pokazale, da je psihološko stanje nezaposlenih slabše kot stanje tistih, ki imajo službo.

Kaj lahko pričakujemo ob izgubi zaposlitve?

Vsak človek se ob izgubi delovnega mesta odzove nekoliko drugače. Razlike se pojavljajo glede na starost, spol, pripadnost podjetju in vpletenost v delo. Pomembno vlogo igra tudi delovna doba in splošne delovne izkušnje, pa tudi ekonomsko stanje posameznika in stopnja socialne podpore, ki jo je nekdo deležen. V grobem pa so raziskovalci preko spremljanja brezposelnih oseb odkrili nekatere njihove splošne poteze v doživljanju in vedenju.

Šok ob izgubi dela

Ta lahko nastopi ne glede na morebitna predhodna svarila o grozeči brezposelnosti. V tej fazi posameznik premelje, kako bi moral delovati, da ne bi izgubil dela. Pogosto posamezniki menijo, da se ni zgodilo nič posebnega, da so samo začasno brez dela. Šoku pogosto lahko sledi zanikanje, saj se ljudje v začetku pogosto izogibajo razmišljanju o trenutni situaciji. Še vedno se identificirajo s svojim poklicem, trenutni "dopust" pa porabijo za razna opravila in dejavnosti, ki jih med delom nikoli niso mogli izvesti. Lahko dolgo spijo, se odpočijejo, obiskujejo prijatelje in podobno. V nadaljevanju pa se vse bolj soočajo z idejo, da so brezposelni in se usmerijo k iskanju nove zaposlitve.

Iskanje priložnosti za novo zaposlitev

V drugi fazi (aktivno iskanje dela) posameznik išče v začetku boljše delo od prejšnjega. Vendar pa se ob dlje trajajoči brezposelnosti večina zadovolji že z iskanjem kakršne koli zaposlitve. Več časa, kot preteče, manj verjamejo, da bodo inštitucije, kot so zavodi za zaposlovanje, lahko pripomogli k novi zaposlitvi. Spoznajo, da je tako imenovanih počitnic konec, prihranki počasi poidejo in na obzorju je streznitev, da so brezposelni. V nadaljevanju se po neuspelih poskusih zaposlitve posameznik vse bolj identificira s statusom brezposelne osebe in temu primerno znižuje svoj standard, s tem pa posledično tudi svojo samopodobo.

Občutja nemoči

Ko pa upanje na uspeh upade, se pojavi tretja faza (končni zlom), ko človek ne najde dela in se ga poloti strah ter pesimizem. Ta največkrat nastopi po devetih do dvanajstih mesecih brezposelnosti. Občutja nemoči se lahko generalizirajo tudi na druga življenjska področja. Ljudje lahko razmišljajo tudi, da so brez službe manj vredni ne samo kot človek, ampak lahko tudi kot partner, prijatelj, starš ... Z izgubo zaposlitve se tako drastično lahko poslabša tudi naše funkcioniranje v družbi. Nekateri ljudje te etape hitro prehodijo; predvsem tisti, ki so doživeli več neuspehov kot uspehov. Pri posameznikih, ki so v preteklosti doživeli več uspeha kot neuspeha, pa tretja faza traja nekoliko dlje.

Kako se spoprijemati s situacijo izgube zaposlitve?

Ena od značilnosti, ki vpliva na to, kako hitro lahko ljudje zopet najdejo pot do nove zaposlitve, je povezana s pripravljenostjo prilagajanja.
Vztrajanje pri poklicu pomembno vpliva na pridobitev nove zaposlitve. Posamezniki, ki so se pripravljeni prekvalificirati ali dokvalificirati in sprejeti delo, ki je drugačno od preteklega, imajo bistveno večje možnosti za ponovno zaposlitev.

Do določene mere stresnost situacije brezposelnosti pospešuje prizadevanje za ponovno zaposlitev. Ko pa je intenziteta doživljanja stresa zaradi brezposelnosti prevelika, različni ljudje uporabijo različne strategije za obrambo pred še hujšo psihološko prizadetostjo. Zato v nadaljevanju prikazujem nekaj strategij, ki so v takih situacijah lahko v pomoč.

Podporne strategije spoprijemanja s posledicami izgube zaposlitve:

Spodbujanje temeljnega občutka samospoštovanja

Zaradi dlje trajajoče nezaposlenosti lahko pride do splošnega znižanja samospoštovanja, kar še dodatno neugodno vpliva na iskanje zaposlitve. Ljudje z nizkim samospoštovanjem težje najdejo pot v vero svojih sposobnosti, ki so lahko ključni element pri iskanju zaposlitve. Zato je pomembno, da se ne odrečejo aktivnostim in področjem, v katerih lahko doživljamo lastno vrednost in dobro samopodobo. Športne, družabne ali kulturne aktivnosti pomenijo pomemben otok ohranjanja spoštovanja. Tisti, ki se ob izgubi zaposlitve temu odrečejo, si s tem naredijo slabo uslugo.

Vzdrževanje nivoja aktivnosti v obdobju pričakovanja brezposelnosti

Zaposlenost pri ljudeh ohranja nek red in disciplino, ki je zelo pomembna v obdobju zaposlitve. Zavzemanje za aktivnosti (plačana kot tudi neplačana dela) tako ohranjajo naš psihološki delovni ritem, ki ga je, ko se enkrat ustavi, težje pognati kot vzdrževati. Zato bodo imeli za pridobitev in ohranjanje nove zaposlitve večjo možnost tisti posamezniki, ki bodo ohranili aktivnost oziroma delovni ritem. Kdor bo kljub brezposelnosti ostal aktiven na katerem koli drugem področju, bo ob novi zaposlitvi bolj gladko lahko sprejel novo delo.

Razvijanje mreže socialne podpore v družini in ožji socialni skupnosti

V procesu iskanja zaposlitve so zelo pomembni podpirajoči odnosi pomembnih referenčnih oseb, saj socialna podpora iz našega okolja pomaga ohranjati dobro mnenje o samem sebi. Bolj kot se cenimo, bolje bomo zapisani v očeh potencialnih delodajalcev.

Razvijanje vezi v širši socialni skupnosti

Močna in raznolika socialna podpora lahko bistveno ublaži posledice izgube zaposlitve. Poleg tega pa odprtost za širši socialni kontekst omogoča več potencialnih priložnosti, kjer lahko iščemo novo zaposlitev. Več ljudi, ki nas podpira in razume v naši skupnosti, lahko posledično omogoči več potencialnih ponudb za zaposlitev. Zato je tudi pomembno, da tega ne skrivamo in se zaradi tega ne zaničujemo. Izguba službe ni nečasten dogodek, ki bi se ga morali sramovati.

Vpisovanje v poklicne rehabilitacijske programe

Aktivno razmišljanje o svoji poklicni poti in vključevanje v dodatne izobraževalne programe pozitivno vpliva na našo poklicno pot. Dodatna pridobljena izobrazba in dodatna znanja večata možnost ohranjanja in pridobivanja dela. Zgolj pasivno čakanje v inštitucijah, kot so zavodi za zaposlovanje, in prepuščanje odločitve, povezane z iskanjem zaposlitve drugim, vodijo brezposelne na rob družbenega dogajanja. Koristno je, da se že takrat, ko smo zaposleni, zavedamo, da je strokovno izpopolnjevanje pomembno tako za strokovni kot tudi osebnostni razvoj.

Za konec lahko omenim, da je izguba delovnega mesta lahko tudi priložnost, da začnemo razmišljati v smer dejavnega prevzemanja odgovornosti za lasten razvoj. Tako bomo morda ravno zaradi izgube zaposlitve ob aktivni zavzetosti našli boljši način, kako v delu uveljavimo svoje talente. Dolgoročno gledano pa bomo zaradi tega lahko bolj izpopolnjeni na delovnem mestu.