Ker sem z novim letom ostala brez zaposlitve, me zanima kakšne so moje pravice? Slišala sem, da se je z novim zakonom veliko stvari spremenilo. Mojca iz Kranja

Konec oktobra 2010 je stopil v veljavo nov Zakon o urejanju trga dela (ZUTD), ki se je začel uporabljati s 1. januarjem 2011. Nadomestil je dosedanji Zakon o zavarovanju za primer brezposelnosti, uvedel pa je tudi vrsto novosti.

Skladno s 14. členom Zakon o urejanju trga dela (odslej zakon) se lahko na Zavodu RS za zaposlovanje (odslej zavod) zaradi pridobitve informacij o trgu dela in zaposlovanju ter pomoči pri iskanju zaposlitve prijavijo tudi drugi iskalci zaposlitve, ki se po določbah omenjenega zakona ne štejejo za brezposelne osebe. To so na primer:
►delovno aktivne ali neaktivne osebe,
►študentje, ki iščejo zaposlitev,
►osebe v času odpovednega roka redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca,
►osebe, v zvezi s katerimi je iz poslovne dokumentacije delodajalca razvidno, da bo njihovo delo postalo nepotrebno,
►osebe, zaposlene za določen čas, ki jim pogodba o zaposlitvi preneha veljati najkasneje čez 3 mesece.

Posebno pozornost zakon namenjena osebam, katerih zaposlitev je ogrožena. Zavod bo zanje pripravil zaposlitveni načrt ter jim nudil enake storitve kot brezposelnim osebam.

Iskalec zaposlitve lahko prijavi pri katerem koli uradu za delo Zavoda v Sloveniji, ki ga izbere sam, saj prijava ni več vezana na kraj stalnega bivanja ali kraj zadnje zaposlitve. Prijavi pa se lahko osebno, elektronsko ali po pošti.

Nov zakon ukinja 3-urno dnevno obvezno prisotnost oziroma dosegljivost brezposelne osebe na domu. Brezposelna oseba oziroma iskalec zaposlitve, katerega zaposlitev je ogrožena, se skupaj s svetovalcem zaposlitve v okviru zaposlitvenega načrta dogovori o načinu dosegljivosti za zaposlitev in za vključevanje v ukrepe na trgu dela; možnih je več načinov, in sicer: po pošti, elektronski pošti, mobilnem telefonu, z SMS sporočili ... Dogovorita se tudi o območju za posredovanje v zaposlitev oziroma aktivno iskanje zaposlitve, saj je to podlaga za vrnitev potnih in poštnih stroškov, povezanih z iskanjem zaposlitve. Delovno mesto je po novem lahko oddaljeno največ tri ure vožnje z javnim prevoznim sredstvom ali organiziranim prevozom delodajalca od kraja bivanja osebe do delovnega mesta in nazaj, za brezposelno osebo, ki živi sama v skupnem gospodinjstvu z otrokom, starim do 15 let, pa največ dve uri.

Zaposlitveni načrt še vedno ostaja zelo pomemben pisni dogovor med brezposelno osebo oziroma iskalcem zaposlitve, katerega zaposlitev je ogrožena, in svetovalcem zaposlitve. Poudarjena je aktivna vloga posameznika, kar pomeni, da mora redno spremljati objave in se pravočasno prijavljati na prosta delovna mesta, udeleževati se mora zaposlitvenih razgovorov ter uresničevati tudi vse druge aktivnosti, dogovorjene v zaposlitvenem načrtu. Novo pa je, da se mora brezposelna oseba oziroma iskalec zaposlitve, katere zaposlitev je ogrožena, javiti Zavodu najkasneje v 15 dneh po poteku roka za izvedbo zadnje dogovorjene aktivnosti v zaposlitvenem načrtu. Veljavnost zaposlitvenega načrta je omejena na čas med dvema svetovalnima obravnavama oziroma do naslednje obravnave, kar pomeni, da se vse aktivnosti za čim hitrejšo zaposlitev spremljajo in dopolnjujejo na vsaki obravnavi.

Z novim zakonom se lahko brezposelni osebi ponudi primerna zaposlitev po 3 mesecih od prijave v evidenco brezposelnih oseb, v kolikor ni na voljo brezposelnih oseb, za katere bi bila ta zaposlitev ustrezna. To pomeni, da se osebi ponudi zaposlitev, ki ustreza vrsti in največ eno raven nižji izobrazbi, kot jo ima ta oseba.

Nov zakon ne ureja le storitve posredovanja zaposlitve, ampak tudi vseživljenjsko karierno orientacijo. Vseživljenjska karierna orientacija zajema aktivnosti, ki omogočajo identifikacijo sposobnosti, kompetenc in interesov za sprejemanje odločitev na področju zaposlovanja, izobraževanja, usposabljanja in izbire poklica ter omogoča vodenje življenjskih poti tako, da se posamezniki teh sposobnosti in kompetenc naučijo in jih uporabljajo. Aktivnosti vseživljenjske karierne orientacije so informiranje o trgu dela, samostojno vodenje kariere, osnovno karierno svetovanje, poglobljeno karierno svetovanje in učenje veščin vodenja kariere. Tako novi zakon uvaja možnost dodeljevanja koncesij zasebnim družbam za opravljanje storitev vseživljenjske karierne orientacije in posredovanja zaposlitve.

Nov zakon širi tudi krog upravičencev do denarnega nadomestila ter uvaja še nekatere druge novosti, povezane s povečanjem varnosti iskalcev zaposlitve:

►Pravico do denarnega nadomestila po novem pridobi brezposelna oseba, ki je bila pred nastankom brezposelnosti zavarovana najmanj devet mesecev v zadnjih dveh letih (prej 12 mesecev v zadnjih 18 mesecih).

►Zvišuje se višina nadomestila v prvih treh mesecih na 80 odstotkov od osnove (prej 70 %), v nadaljevanju znaša 60 odstotkov od osnove. Osnova za odmero denarnega nadomestila je povprečna mesečna plača, prejeta v obdobju osmih mesecev.

►Brezposelni, ki mesečno ustvarijo do 200 evrov neto dohodka iz dela na podlagi katerega koli pogodbenega razmerja, ohranijo pravico do denarnega nadomestila. Če ta dohodek presega 200 evrov, se denarno nadomestilo zniža za polovico tega dohodka iz dela, ki presega znesek 200 evrov. Če zavarovanec preživlja mladoletne otroke, se denarno nadomestilo za vsakega otroka poveča za deset odstotkov polnega zneska denarnega nadomestila, ki bi mu pripadalo, če ne bi ustvaril dohodka iz dela, vendar največ do polnega zneska denarnega nadomestila.

►Določen je tudi najnižji znesek denarnega nadomestila, ki znaša 350 evrov bruto. Najvišji znesek pa ne more biti višji od 1.050 evrov.

►Zamuda roka za uveljavljanje pravice do denarnega nadomestila ni več razlog za zavrnitev te pravice: zavarovancu, ki uveljavlja denarno nadomestilo po roku 30 dni od prenehanja zavarovanja, se skupna dolžina prejemanja denarnega nadomestila skrajša za koledarske dneve, ki pretečejo od 31. dneva po prenehanju obveznega ali prostovoljnega zavarovanja do dneva vložitve zahteve.

►Čas trajanja denarnega nadomestila za starejše zavarovance je za en mesec daljši in znaša 19 mesecev za zavarovance, starejše od 50 let in z zavarovalno dobo nad 25 let, ter 25 mesecev za zavarovance, starejše od 55 let in z zavarovalno dobo nad 25 let.

►Pravico do denarnega nadomestila lahko pridobijo tudi zavarovanci, ki redno ali izredno odpovejo pogodbo o zaposlitvi, ker jim delodajalec več kot šest mesecev v zadnjih dvanajstih mesecih ni plačeval prispevkov za socialno varnost. Enako velja tudi za zaposlene, ki so se jim pri spremembi delodajalca po zakonu, ki ureja delovna razmerja, iz objektivnih razlogov poslabšale pravice iz pogodbe o zaposlitvi ter tudi za enega od staršev, ki redno odpove ali se sporazume o prenehanju pogodbe o zaposlitvi zaradi nege in varstva štirih ali več otrok, in ki je uveljavil pravico do plačila prispevkov za socialna zavarovanja po predpisih, ki urejajo starševsko varstvo, ko mu ta pravica preneha.

►Upravičenec do plačila prispevkov za upokojitev je po novem zavarovanec, ki mu po izteku denarnega nadomestila do izpolnitve minimalnih pogojev za starostno upokojitev manjka največ eno leto.

Poudariti še velja, da bodo vloge za priznanje pravic, vložene pred začetkom uporabe zakona, obravnavane po določbah prejšnje ureditve. Prav tako zavarovanec, ki je pridobil pravice iz zavarovanja za primer brezposelnosti do začetka uporabe tega zakona, zadrži te pravice v obsegu in trajanju po določbah prejšnje ureditve, pravice o mirovanju, prenehanju in znižanju pa se uresničujejo po določbah novega zakona.