Struktura obstoječega portfelja

Na podlagi prejetih podatkih o vzajemnih skladih, ki jih imate trenutno v portfelju, lahko sklepam, da ste investitor, ki varčuje dolgoročno od 7 do 15 let in se popolnoma zaveda tveganja, ki ga nosijo delniške naložbe. Vaš portfelj sestavlja pet delniških skladov, med katerimi so tudi trije bolj tvegani panožno usmerjeni vzajemni skladi.

Glede na razpoložljive podatke ugotavljamo, da je večina naložb portfelja usmerjena na razvite evropske trge in Slovenijo, sledijo pa trgi Severne Amerike in trgi v razvoju – Kitajska in Rusija. V kolikor upoštevamo osnove portfeljske teorije, bi bilo smiselno razmisliti v smeri preoblikovanja obstoječega portfelja z namenom zadostitve kriteriju optimalne geografske razpršitve.

Kaj storiti po močni rasti delniških tečajev

Verjetno se kot mnogi drugi vlagatelji tudi vi sprašujete, ali bi bilo smiselno po izraziti rasti, ki smo ji bili priča v letošnjem letu, kratkoročno umakniti s trga zaradi pričakovanj o določenih popravkih. Dogodki na finančnih trgih so kratkoročno zelo nepredvidljivi, zato je odločanje o naložbah na podlagi kratkoročnih dogodkov (negativnih ali pozitivnih) čista špekulacija.

Pomembnejši razlog za varčevanje v vzajemnih skladih je, da si z daljšanjem ročnosti varčevanja zmanjšujemo verjetnost izgub. Zato bi morala biti ključna odločitev vsakega vlagatelja ta, da razmisli o tem, v kolikšni meri naj finančno premoženje na daljši rok razprši v delnice, obveznice in bančne depozite. Od te odločitve bo donosnost in tveganje prihrankov najbolj odvisno.

Časovni horizont

Dolgoročni pogled pri naložbah v delniške vzajemne sklade kaže povsem drugačno sliko od kratkoročnega. Na kratek rok so nihanja tečajev v večji meri odvisna od psihologije vlagateljev oziroma od njihove interpretiacije tržnih informacij, medtem ko na dolgi rok v ospredje stopi gospodarska rast in uspešnost poslovodstva podjetij.

Iz tega lahko potegnemo, da recept do uspešnega investiranja ni odvisen od odzivanja na tekoče dogodke na trgu, ampak od tega, kako znamo pravilno presoditi svoje finančne razmere, finančne cilje in odnos do tveganja. Na podlagi tega svoje finančne prihranke razporedimo tako, da bomo prevzeli ravno toliko tveganja, kot si ga lahko privoščimo in prenesemo.

Prekomerno spremljanje trga

S spremljanjem in s prekomernim odzivanjem na dogodke na finančnih trgih si vlagatelji lahko ustvarijo več škode kot koristi. Zgodovina kapitalskih trgov nas uči, da med preteklo kratkoročno rastjo in prihodnjo donosnostjo ni omembe vredne povezave. Tisti investitorji, ki mislijo, da bodo lahko izstopili in/ali vstopili v pravem trenutku, živijo v iluziji, saj so večji obrati na finančnih trgih po navadi zelo hitri, časa za izstop pa ni. Izstopijo šele, ko so trgi na dnu, pogosto pred začetkom pozitivnega trenda.

Kratkoročni borzni padci so po močnih rasteh pričakovani. Tisti dolgoročni investitorji, ki tveganje delnic presojajo glede na kratkoročne borzne dogodke, bodo njihovo tveganje precenili, in bodo zaradi strahu, ki nima racionalne osnove, bodisi varčevali manj, kot bi bilo zanje ustrezno, bodisi bodo iz naložbe celo izstopili.

V kolikor ocenjujete, da ste delniškim naložbam preveč izpostavljeni (glede na tveganje in ročnost varčevanja), potem je modro del svojega delniškega premoženja postopoma prerazporediti v manj tvegane vzajemne sklade.

Koliko so napovedi finančnih analitikov sploh lahko zanesljive?

Če vas skrbijo morebitne kratkoročne korekcije na trgu, je delni umik v manj tvegane vzajemne sklade ali sklade denarnega trga smiseln. S tem ko bodo tečaji delnic padali, bodo manj tvegani produkti padce precej ublažili.

Ker je napovedovanje borznih gibanj nehvaležna naloga, menimo, da morajo vlagatelji upoštevati osebni finančni profil ne glede na napovedi finančnih analitikov in razmisliti, ali je smiselno del sredstev iz delniških naložb prerazporediti v manj tvegane sklade.

Pomembna značilnost borz je, da bodo prihodnja gibanja odvisna od dejavnikov, ki danes še niso znani. Zato je treba paziti, da ne bi zašli v past. Večina ljudi je nagnjena k pridobivanju tistih informacij, ki potrjujejo njihovo izhodiščno stališče in/ali podkrepijo njihove želje.

Kako torej ravnati po visokih borznih padcih ali rasteh?

Rasti ali padci tečajev na borzah ne smejo biti ključna podlaga za vaše odločitve o naložbah. Vedeti morate, da so delniški vzajemni skladi vedno enako ustrezni ne glede na rasti ali padce tečajev.

Kako bo vlagatelj reagiral v takšni situaciji, pa je odvisno od več dejavnikov. Med pomembnejše sodijo cilji in dolžina varčevanja ter še sprejemljiva stopnja tveganja. Vlagatelj ima v takšnih trenutkih vedno tri možnosti.

Lahko se odloči, da ne bo tvegal in se umakne s trga ter čaka na pravi trenutek za ponoven vstop pri nižjih cenah. Če se njegova predvidevanja uresničijo, je zmagovalec, v primeru nadaljevanja rasti bo imel precej težav pri ponovnem vstopu na trg. Drugi vlagatelj ne stori ničesar, ker varčuje dolgoročno in se z nihanji ne obremenjuje. Zadnji, tretji vlagatelj, pa ubere drugo strategijo in presodi koliko tveganja je v takšnih okoliščinah še pripravljen sprejeti in se umakne le toliko, da zadosti kriteriju še sprejemljive stopnje tveganja ob upoštevanju dolžine varčevanja in zastavljenega cilja.

V primeru, da gre pri vas za dolgoročno naložbo, pozitivni ali negativni donosi ne smejo imeti pomembnejšega vpliva na vaše tekoče naložbene odločitve. Razmisliti morate le v smeri, ali si tveganje, ki ga kratkoročno delniške naložbe prinašajo, lahko privoščite.