Plačilna nedisciplina je velik problem slovenskega gospodarstva, saj – kot tudi sami ugotavljate – negativno vpliva na likvidnost, konkurenčnost in razvoj gospodarskih subjektov. Upniki zaradi zamud pri plačilih pogosteje potrebujejo zunanje financiranje, kar pomeni dodatne stroške, posojila pa so v teh kriznih časih težje dostopna.

Rast terjatev, otežene možnosti pridobivanja posojil pri bankah in manjši prihodki gospodarske družbe silijo v podaljševanje rokov poravnavanja obveznosti do dobaviteljev. Tako se krog plačilne nediscipline širi tudi na prvotno dobre plačnike in zdrava podjetja. Plačilna nedisciplina je lahko celo vzrok za stečaj sicer zdravih družb, zlasti malih in srednje velikih.

Državni zbor je že sprejel paket treh zakonov, katerih namen je zmanjšati plačilno nedisciplino. V nadaljevanju so opisane pomembnejše novosti po posameznih zakonih.

Zakon o preprečevanju zamud pri plačilih

Zakon določa najdaljše dovoljene plačilne roke, nastop zamude in sankcije za zamudo. Vpeljuje tudi obveznost večstranskega pobota, če je dolžnik v zamudi z izpolnitvijo svoje obveznosti, in vzpostavitev registra protestiranih menic zaradi neplačila.

Najdaljši dovoljeni plačilni rok bo lahko dogovorjen s pogodbo ali določen v zakonu.

Za javne organe je predpisan rok plačila 30 dni, za vse ostale pa velja s pogodbo dogovorjen najdaljši rok 60 dni. Ta rok se lahko s pisno pogodbo podaljša na največ 120 dni vendar le, če ne predstavlja očitno nepravičnega pogodbenega dogovora. Nepošteni pogoji za šibkejšo stran, četudi bi bili del pisne pogodbe, se štejejo za prekršek, globa zanj pa znaša od 500 do 10.000 evrov.

Neplačila bodo morali dolžniki obvezno prijaviti v večstranski pobot, za katerega bo do konca prihodnjega leta skrbel AJPES, pozneje pa izvajalec, izbran na javnem razpisu.

Zakon vzpostavlja tudi javni register menic, protestiranih zaradi neplačila, ki ga bo vodil Ajpes in bo centraliziran, javen in brezplačno dostopen. Tako bodo imeli gospodarski subjekti dostop do informacij, kateri dolžniki ne izpolnjujejo svojih obveznosti, kar posledično pomeni večjo varnost pri poslovanju.

Zakon o DDV

Davčni zavezanec, ki je že uveljavil odbitek davka, čeprav računa še ni plačal, bo moral povečati svojo davčno obveznost v višini prej uveljavljenega odbitka. Če odbitka še ni uveljavil, pa ga ne bo smel uveljaviti. Šele ko bo poravnal svojo obveznost do dobavitelja, bo lahko odbitek DDV uveljavil, in sicer v davčnem obdobju, v katerem je račun plačal.

Zakon o javnem naročanju

Izvajalčeve hčerinske ali kapitalsko povezane družbe se po novem ne bodo več štele za podizvajalca, ki je upravičen do neposrednega plačila od naročnika, temveč se bo za podizvajalca štel naslednji podizvajalec. Iz postopkov javnega naročanja pa bodo avtomatično izločeni ponudniki, ki nimajo poravnanih vseh prispevkov in dajatev za socialno varnost, in tisti ponudniki, ki so v stečajnem postopku ali pa je imel kateri od njihovih članov vodenja dve leti pred oddajo naročila več kot 25% delež v podjetju, nad katerim je bil začet postopek stečaja, prisilne poravnave ali prisilnega prenehanja.