Od januarja sem zaposlen za določen čas, s polnim delovnim časom. Zanima me, koliko dopusta mi pripada? Ali sem upravičen tudi do regresa?

Marko iz Kranja

Pogodba o zaposlitvi za določen čas se sklene za omejen čas, ki je potreben, da je delo v konkretnem primeru opravljeno. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR) predpisuje, da delodajalec z istim delavcem in za isto delo ne sme skleniti ene ali več zaporednih pogodb o zaposlitvi za določen čas, katerih neprekinjen čas trajanja bi bil daljši kot dve leti.
Navedeno pa ne velja za naslednje izjeme (2. odst. 53. člena ZDR):
nadomeščanje začasno odsotnega delavca,
zaposlitev tujca ali osebe brez državljanstva z delovnim dovoljenjem za določen čas,
zaposlitve poslovodnih oseb in vodilnih delavcev,
zaposlitev voljenih in imenovanih funkcionarjev oziroma drugih delavcev, ki so vezani na mandat,
projektno delo, a le pod določenimi pogoji.
Zakon nadalje določa, da trimesečna ali krajša prekinitev ne pomeni prekinitve neprekinjenega dveletnega obdobja (4. odst, 53. člena ZDR).

V zvezi z nepravilnostmi pri sklepanju pogodb o zaposlitvi za določen čas velja opozoriti, da zakon v primeru, ko je pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena v nasprotju z zakonom ali kolektivno pogodbo ali če ostane delavec na delu tudi po poteku časa, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, postavlja domnevo, da je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas (54. člen ZDR).

Glede pravice do letnega dopusta velja ureditev iz ZDR, ki se nanaša tudi na delovno razmerja, sklenjeno za nedoločen čas. Delavec tako pridobi pravico do celotnega letnega dopusta, ko mu preteče čas nepretrganega delovnega razmerja, ki ne sme biti daljši od 6 mesecev, ne glede na to, ali delavec dela polni delovni čas ali krajši delovni čas od polnega (161. člen ZDR). Pogoj predhodnega neprekinjenega delovnega razmerja je izpolnjen tudi v primeru, če delavec verižno, brez prekinitve sklepa pogodbe o zaposlitvi za določen čas z različnimi delodajalci1.

Delavec ima pravico do sorazmernega dela letnega dopusta, to je do izrabe 1/12 letnega dopusta za vsak mesec dela v posameznem koledarskem  letu:
če v koledarskem letu, v katerem je sklenil delovno razmerje, ni pridobil pravice do celotnega letnega dopusta,
če mu preneha delovno razmerje pred potekom roka, po preteku katerega bi pridobil pravico do celotnega letnega dopusta,
če mu delovno razmerje v tekočem koledarskem letu preneha pred 1. julijem.
Če pa delavec med koledarskim letom sklene pogodbo o zaposlitvi z drugim delodajalcem, mu je vsak delodajalec dolžan zagotoviti izrabo sorazmernega dela dopusta glede na trajanje zaposlitve delavca pri posameznem delodajalcu v tekočem koledarskem letu, razen če se delavec in delodajalec dogovorita drugače.
Pri izračunavanju sorazmernega dela letnega dopusta se najmanj polovica dneva zaokroži na cel dan letnega dopusta (162. člen ZDR).

Pravica delavca do izplačila regresa za letni dopust je vezana na pravico do letnega dopusta (torej je pogojena s časom nepretrganega delovnega razmerja), saj ZDR pravi, da je delodajalec dolžan delavcu, ki ima pravico do letnega dopusta, izplačati regres za letni dopust najmanj v višini minimalne plače (1. odst. 131. člena ZDR).

V primeru, da ima delavec pravico do izrabe le sorazmernega dela letnega dopusta, ima pravico le do sorazmernega dela regresa (4. odst. 131. člena ZDR).

V primeru pa, da ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom, ima pravico do regresa sorazmerno delovnemu času, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, razen v primeru izjeme iz 66. člena ZDR, to je ko delavec dela krajši delovni čas v posebnih primerih po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisih o zdravstvenem zavarovanju ali predpisih o starševskem varstvu.