Profil vlagatelja

Na podlagi izpolnjenega vprašalnika Profil Vlagatelja in pridobljenih podatkov o obstoječih naložbah, vlagatelja uvrščamo v skupino vlagateljev, za katere je priporočljiva bolj delniško usmerjena naložbena strategija (90 odstotkov delnice – 10 odstotkov obveznice).

Delniška strategija je primerna za investitorje, ki so se že srečali z varčevanjem v vrednostnih papirjih, investirajo za daljši rok (več kot 10 let) in imajo realno postavljena pričakovanja glede donosnosti. Pri investiranju sprejemajo srednjo do visoko stopnjo tveganja. Zanje so primerni tako globalni kot ožje usmerjeni geografski in panožni vzajemni skladi s poudarkom na trgih v razvoju.

Sestava obstoječega portfelja

Obstoječi portfelj vlagatelja je sestavljen iz 18 vzajemnih skladov, med katerimi je 15 delniških, 2 mešana in 1 obvezniški vzajemni sklad.

Skladi s podobno naložbeno strukturo

Obstoječi naložbeni portfelj sestavljajo vzajemni skladi, ki se glede na geografsko strukturo skladajo z naložbenim profilom dolgoročnega in bolj tveganju naklonjenega vlagatelja. Portfelj vključuje tudi dolgoročno najperspektivnejše panoge me katerimi pogrešamo panogo energije in surovin, ki je dolgoročno perspektivna predvsem zaradi vse večje globalne zahteve po zalogah surovin in energije ter panoge alternativnih virov energije, ki so pogosto omenjane kot panoge prihodnosti.

Na podlagi pregleda obstoječe geografske razpršitve portfelja ugotavljamo, da vlagatelj z 18 vzajemnimi skladi, ne dosega optimalne geografske razpršitve premoženja. Poleg velikega podvajanja naložb ugotavljamo, da je večina portfelja usmerjena zgolj na Slovenski trg. Sledita mu trg ZDA in Z Evrope. Zato na Vzajemcih d.o.o., kjer je to mogoče predlagamo prilagoditve znotraj obstoječih podskladov Krovnega sklada z namenom optimiranja geografske strukture portfelja ob upoštevanju davčne in stroškovne optimizacije.

Menimo, da je dodatna razpršitev v ožje geografske in panožne vzajemne sklade potrebna zato, ker se naložbe v različnih obdobjih različno obnašajo. V nekem obdobju določeni skladi realizirajo boljše donose kot drug in obratno. Zaradi tega je potrebno imeti v svojem portfelju dovolj različnih skladov brez nepotrebnega podvajanja naložb, ker boste s tem imeli več možnosti, da boste zmeraj imeli v portfelju vsaj en sklad, ki bo prinašal nadpovprečne donose vloženih sredstev.

Dolgoročno zastavljeni cilji vlagatelja

V kolikor upoštevamo trenutno vrednost portfelja, ki znaša cca. 32.000 EUR in dodatna mesečna vplačila v višini 200 EUR boste potrebovali v 10 letnem odbobju v povprečju 8,5% letno donosnost na vložena sredstva (brez upoštevanja inflacije in morebitnih stroškov) v kolikor boste želeli uresničiti dolgoročni cilj 110.000 EUR (10.000 EUR za lažjo osamosvojitev otroka in 100.000 EUR za nakup nepremičnine). Na podlagi ročnosti varčevanja in dolgoročne povprečne donosnosti delniških naložb smatramo, da so cilji dosegljivi.

V kolikor boste ob istih predpostavkah dolžino varčevanja podaljšal na 11, 12, 13, 14 ali 15 let boste za dosego cilja potrebovali bistveno nižjo povprečno letno donosnost na vložena sredstva, ki znaša 7,35%, 6,38%, 5,55%, 4,85% oziroma 4,26% brez upoštevanja inflacije in morebitnih stroškov.

Preoblikovanje obstoječega portfelja

Zaradi prej ugotovljenih dejstev predlagamo, da si za uresničitev dolgoročno zastavljenih ciljev privoščite več bolj tveganih delniških vzajemnih skladov, ki vlagajo na trge v razvoju, saj boste imeli na voljo več časa za povrnitev morebitnih izgub, ki bi nastale kot posledica kratkoročnih nihanj.

Menimo, da bi bilo smiselno večji del obstoječega portfelja preusmeriti v bolj tvegane delniške in sektorske vzajemne sklade, majši del pa preusmerite v manj tvegane obvezniške vzajemne sklade, ki so nujna utež portfelju delniških skladov, predvsem v času negativnih trendov na delniških trgih.

To lahko storimo na davčni in stroškovno učinkovit način, tako da znotraj obstoječih Krovnih skladov Ilirike in Triglava izvedemo določena preoblikovanja z namenom dodatne razpršitve na prej omenjena geografska področja. Za mesečna vplačila v višini 200 EUR pa se doda 2 nova sklada in sicer Infond BRIC, ki se je vzadnjem obdobju izkazal, kot najboljši predstavnik BRIC regije in sklad KD Nova energija, ki pokriva področje alternativnih virov energije (sončna, veterna), ki bo v luči zavez držav po zviševanju deleža »čiste energije« in zmanjševanju odvisnosti od zunanjih virov energije v prihodnjih letih beležila nadpovprečne rasti.

Vlagatelju predlagamo, da v portfelj vključi tudi ožje usmerjeni panožne vzajemne sklad KD Surovine in Energija. Panoga energije in surovin je dolgoročno perspektivna zaradi naraščajoče globalne zahteve po zalogah surovin in energije. Ker so surovine in energenti kratkoročno in dolgoročno povezani z gospodarsko konjunkturo lahko pričakujemo, da se bo v primeru gospodarskega oživljanja zelo povečalo tudi povpraševanje po surovinah in energiji.

Izbira mešanega in obvezniškega vzajemnega sklada

Pri oblikovanju portfelj vzajemnih skladov priporočamo vključitev tudi dodatnega obvezniškega vzajemnega sklada Triglav Obvezniški.

Obvezniški skladi so ponavadi nujna utež portfelju delniških skladov, predvsem v času negativnih trendov na delniških trgih. Izbira obvezniškega vzajemnega sklada bo prišla dodatno v poštev, ko se boste približevali koncu varčevanja, ker bo takrat potrebno delež naložb iz bolj tveganih delniških vzajemnih skladov postopoma umikati v manj tvegane sklade. S tem boste zavarovali privarčevana sredstva pred morebitnimi izgubami, ki bi jih utrpeli v primeru zelo velikih padcev tečajev.

Strategija preoblikovanja portfelja

Z namenom zadostitvi optimalne geografske in panožne strukture portfelja predlagamo naslednje spremembe v obstoječem portfelju vzajemnih skladov:

1.Prenos točk sklada KD Galileo in KD Balkan v KD Surovine in Energija.
2.Prenos točk sklada Triglav Steber I v Triglav Obvezniški, Triglav Rastoči trgi in Triglav Azija
3.Vpis novega sklada Infond Bric in KD Nova Energija za mesečna vplačila v višini 200 EUR.
4.Prenos točk sklada Publikum Balkan v Publikum Nova Evropa
5.Prenos dela točk sklada Ilirika Modra Kombinacija v sklad Ilirika Modri korak, Ilirika Vzhodna Evropa, Ilirika Modre finance, Ilirika Modra farmacija in Ilirika Modra gazela
6.Prodaja točk sklada NFD Zdravstvo in NFD IT ter prenos sredstev v KD Prvi izbor

Struktura portfelja po preobkovanju

Po preoblikovanju je obstoječi portfelj sestavljen iz 16 vzajemnih skladov, med katerimi je 14 delniških in 2 obvezniška (Publikum Bond in Triglav Obvezniški). Poleg obstoječe strukture vzajemnih skladov pa se vlagatelju predlaga vpis 2 novih vzajemnih skladov Infond BRIC in KD Nova Energija v katera mesečno vplačuje po 100 EUR.