Čeprav verjamemo, da je naš bralec, ki želi od svoje morebitne partnerice potrdilo centra za socialno delo, da nikoli ni prejemala socialne pomoči in zemljiško knjižni izpisek, napisano mislil bolj za šalo, se bo marsikdo ob tem stavku čez nekaj let najbrž le kislo nasmehnil. Vračanje vračljivih oblik socialne pomoči je namreč resničnost, ki ji marsikdo ne bo mogel ubežati.

Na centrih za socialno delo po 1. januarju, ko je začela veljati nova socialna zakonodaja, menda ni večje gneče. Zaposleni pa imajo zdaj nalogo, da preverijo, ali so prejemniki tudi po spremembah še upravičeni do prejemkov ali ne več.
Večjih težav zaradi tega ni pričakovati – vsaj dokler ne bodo začeli pošiljati odločb, po katerih bo marsikdo ugotovil, da bo prejemkov po novem precej manj ali nič. Tisto, kar že razburja, pa je selitev varstvenega dodatka in državne pokojnine med socialno pomoč, ki je vračljiva.

Ker smo Slovenci vajeni, da po smrti svojim otrokom, sorodnikom in prijateljem zapustimo nekaj premoženja, ponavadi nepremičnino, je nova praksa, po kateri bo po smrti prejemnika svoj delež hotela tudi država, za mnogo starejših enostavno nesprejemljiva.

Namesto da bi sebi privoščili dostojno starost s prigaranim – nepremičnino morda prodali ali pa vsaj ostali prejemniki pomoči, se je marsikdo že odločil, da bo poskusil preživeti z 200, 100 ali pa še manj evri na mesec. Varstvenemu dodatku se je namreč že odpovedalo okoli 8000 ljudi, državni pokojnini pa 1500 ljudi.

Dolga za celo hišo si lahko naberete že v nekaj letih!

Socialna pomoč je v osnovi seveda namenjena premostitvi težav. A realnost je, da marsikdo zaposlitve ne najde precej dolgo, nekateri pa zaradi starosti niti nimajo druge možnosti, kot da postanejo dolgotrajni prejemniki pomoči. In tako se državi, če bi se vestno držala izterjave po smrti upravičenca, obeta najbrž lepa bera nepremičnin. Naj opomnimo, da se pomoč seveda vrača le, če je kaj zapuščine. Če prejemnik nima ničesar, pač ni česa vzeti.

Država se iz zapuščine sicer poplača v višini dane pomoči, šteje prejeti znesek brez obresti. Možno je tudi, da dediči namesto z nepremičnino dolg vrnejo v denarju, a ponekod bo to, kot bi odkupili podedovano nepremičnino.

Če je na primer nekdo deset let prejemal 230 evrov na mesec (zneski so se sicer vmes spreminjali), znaša njegov dolg državi 27.600 evrov. To pa je toliko ali pa še več, kot je vredna marsikatera nepremičnina v bolj odročnih delih Slovenije.

Za terjatve iz naslova zapuščine sicer skrbi državno  pravobranilstvo, ki je od začetka leta 2009 do 29. novembra letos vložilo 189 predlogov za omejitev dedovanja premoženja prejemnikov socialne pomoči. Večina dedičev se je odločila za poplačilo države, nekaterim pa so dedovanje omejili. Država se lahko sicer odpove pravici do delovanja, če tudi prejemnik dediščine potrebuje pomoč.

Država bo delila plombe!

A če se je večina vmes z dejstvom, da je treba socialno pomoč vračati, že sprijaznila, je država zdaj našla nov vir zaščite – da seveda premoženje ne bi vmes 'izpuhtelo' in bi vsi umrli 'popolnoma revni'. Prejemniki socialne pomoči bodo v zemljiški knjigi dobili zaznamek.
Tisti, ki bi radi še naprej prejemali državno pokojnino in varstveni dodatek, ki sta zdaj socialna pomoč, takoj. A bodo ti vračali le prejeto po 1. 1. 2012. Ostali prejemniki socialne podpore pa naj bi to počeli že vse od leta 1976.

Plomba, zaznamek ali kakor koli že to poimenujemo, seveda pomeni, da oseba ne more več prosto razpolagati z nepremičnino, dokler ni poplačana država. To pa seveda skrbi marsikoga.

Na nepremičnini prejemnika socialne pomoči se torej lahko naredi zaznamba, če:
- je upravičenec do TRAJNE DSP (to je upravičenec, ki je trajno nezaposljiv ali trajno nezmožen za delo ali v starosti nad 63 let (ženske) ali 65 let (moški) ter je brez premoženja, ki se upošteva po Zakonu o socialno varstvenih prejemkih in ni v institucionalnem varstvu in tudi njegovi družinski člani izpolnjujejo te pogoje)
- je v zadnjih 3 letih prejel DSP najmanj 24-krat
- je prejemnik VARSTVENEGA DODATKA
- je v zadnjih 18 mesecih prejel DSP več kot 12-krat, živi pa v stanovanju (stanovanjski hiši), katerega vrednost presega vrednost primernega stanovanja za 48-kratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, kar v letu 2012 znaša 13.780,00 EUR.

''Upoštevanje obdobij, ko je nekdo DSP prejel več kot 12-krat ali najmanj 24-krat, se bo štelo od 1. 1. 2012,'' je pojasnila Branka Knafelc, tiskovna predstavnica na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve.

V zadnjih 60 mesecih je sicer 6.698 vlagateljev dobilo izplačano redno ali trajno denarno socialno pomoč vseh 60 mesecev. V zadnjih 109 mesecih je vseskozi socialno pomoč prejemalo 482 vlagateljev. Do trajne socialne pomoči so bili sicer upravičeni starejši od 60 let, ali če zaradi bolezni in invalidnosti ali drugih okoliščin ni mogoče pričakovati izboljšanja socialnega položaja, trajno nezmožni za delo ter osebe brez vsakršnih dohodkov ter brez premoženja, ki se upošteva po Zakonu o socialnem varstvu, in nimajo nikogar, ki bi jih bil dolžan in sposoben preživljati ter živijo doma.

Spremljajte nas na Facebooku!