
Vsaj v teoriji je vprašanje zanimivo, čeprav v praksi seveda že vnaprej vemo, da je odgovor NE. Nastalo pa je najbrž po tem, ko je 1. januarja začela veljati nova socialna zakonodaja, ki uvaja številne, ostrejše pogoje za prejemnike socialne pomoči. Z namenom, da se stopi na prste goljufom, pravi uradna razlaga. No, in tudi po spremembah še naprej velja, da je socialna pomoč, kamor se zdaj selita še varstveni dodatek in državna pokojnina, vračljiv transfer. Vrnete jo lahko za časa življenja ali pa se s tem po smrti prejemnika ukvarjajo dediči, v primeru, če je ta seveda kaj zapustil.
In ker za socialno pomoč večinoma zaprosijo tisti, ki se znajdejo na cesti brez dela, se zdaj upravičeno sprašujejo, če bodo njihovo usodo delili tudi brezposelni poslanci. Seveda ne, navsezadnje njihovo nadomestilo niti ni socialna podpora, ampak svojevrstno nadomestilo za brezposelnost. Zelo velikodušno nadomestilo, če smo pošteni.
Bolje, da ste 'odpuščen' poslanec kot odpuščen delavec!
Če ste delavec, ki se je znašel na cesti in izpolnjujete pogoje za nadomestilo, velja naslednje:
– Za prve tri mesece prejemanja znaša 80 odstotkov in za naslednje mesece 60 odstotkov povprečne mesečne plače, ki jo je vlagatelj zahtevka prejel v osmih mesecih pred nastankom brezposelnosti. Izplačano denarno nadomestilo ne more biti nižje od 350 evrov in ne višje od trikratnika tako določenega najnižjega denarnega nadomestila. Povprečno znaša nadomestilo za brezposelnost okoli 430 evrov!
– Kako dolgo lahko nadomestilo za primer brezposelnosti prejemate, pa je odvisno od tega, kako dolgo ste bili zaposleni:
– 3 mesece za zavarovanje od devet mesecev do 5 let,
– 6 mesecev za zavarovanje od 5 do 15 let,
– 9 mesecev za zavarovanje od 15 do 25 let,
– 12 mesecev za zavarovanje nad 25 let,
– 19 mesecev za zavarovance, starejše od 50 let in za zavarovanje nad 25 let,
– 25 mesecev za zavarovance, starejše od 55 let in za zavarovanje nad 25 let.
Poslanec, ki mu je prenehal mandat in iz objektivnih razlogov ne more nadaljevati prejšnjega dela ali dobiti druge ustrezne zaposlitve, niti ni izpolnil pogojev za upokojitev po splošnih predpisih, ima pravico do nadomestila plače v višini plače, ki bi jo prejemal, če bi opravljal funkcijo, dokler se ne zaposli oziroma dokler ne izpolni pogojev za upokojitev po splošnih predpisih, vendar najdlje eno leto od prenehanja mandata.
Pravica do nadomestila iz prejšnjega odstavka se lahko podaljša do izpolnitve pogojev za upokojitev po splošnih predpisih ali po tem zakonu, vendar najdlje še za eno leto.
Če ima v tem času pravico do letnega dopusta, mu pripada tudi regres za letni dopust, ob upokojitvi pa mu pripada pravica do odpravnine.

Vse to se seveda ne sliši slabo ...
Nenaden padec priljubljenosti Gregorja Viranta pred volitvami, ko je javnost izvedela, da je tudi on po slovesu Janševe vlade leta 2008 prejemal nadomestilo, poslancev, ki so pred vrati parlamenta, ni ustavila, da za nadomestilo ne bi zaprosili tudi sami.
Po izteku mandata je tako za nadomestilo plače zaprosilo 47 od 57 poslancev, ki niso bili znova izvoljeni v državni zbor. Glede na to, da povprečno bruto nadomestilo poslanca znaša okoli 4000 evrov, bo država za nadomestila mesečno odštela okoli 196.000 evrov.
Za poslance, ki so pred vrati parlamenta ostali po volitvah leta 2008 je šlo skupaj 2,2 milijona evrov ali 552 osnovnih bruto plač poslancev. Rekorder v prejemanju nadomestila je bil Marjan Drofenik iz SLS-a, ki je nadomestilo prejemal 22 mesecev, ker tistim, ki so tik pred upokojitvijo, to zakon pač dopušča.
Pravica ali čisto navaden pohlep?
Kot kaže, pa so v tej državi najbolj podjetni tisti, ki so zdaj bivši poslanci, a še vedno župani. Izračunali so namreč, da se jim najbolj splača biti neprofesionalni župani in prejemati še nadomestilo. Deset je takšnih nekdanjih poslancev, ki so tudi nepoklicni župani. Prihodnje leto bodo državni proračun stali okoli 500.000 evrov, ob tem pa bodo za vodenje občin prejemali še od 1300 do 1840 evrov bruto nagrade na mesec.
Ostali prejemki in premoženje namreč ne vplivajo na dodelitev nadomestila. Šteje le stalna zaposlitev, ki pa jo ob takšnem lagodju seveda malokdo zavzeto išče. In najpogostejši izgovor prejemnikov nadomestila? ''Vzel sem, ker mi zakon to omogoča!''
Kaj ko bi torej malo popravili zakon?
Napačno vprašanje! Poleg tega, da ga v tem mandatu zagotovo ne bomo, ker so prav vse politične stranke, ki so se na koncu prebile v parlament že pred volitvami rekle, da se s tem ne strinjajo, tudi stroka trdi, da nadomestila morajo biti.
Brez nadomestila bi bilo v politiki več nesposobnih?!
Politologi so na primer prepričani, da imamo v politiki že zdaj ne nujno najboljše kadre, brez nadomestil pa bi bili še slabši. Večina ministrov namreč ne more računati na ponovitev mandata, po štirih letih premora pa na svojem področju ti ljudje niso več konkurenčni. Z odhodom v politiko torej tvegajo svojo kariero, na to pa bi bilo brez nadomestila pripravljenih še manj ljudi kot zdaj.
Načeloma morda razumljivo, vendar vsi poslanci v parlament seveda niso prišli iz tako pomembnih in dobro plačanih mest, pravico do nadomestila pa imajo tako tisti, ki so bili ministri nekaj mesecev (se še spomnite Henrika Gjerkeša?), kot tisti, ki so opravili ves štiriletni mandat.
Nadomestila sicer poznajo tudi v tujini. Če tudi tukaj uporabimo Slovencem ljubo primerjavo z Nemčijo, tam poslancem za vsako leto mandata pripada en mesec nadomestila v vrednosti celotne plače (okoli 7.700 €). Če ima poslanec še druge prihodke, se ta znesek zniža, nadomestilo pa je mogoče, če je bil nekdo poslanec več mandatov, prejemati največ 18 mesecev.
Spremljajte nas na Facebooku!
Komentarji (83)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV