Število tistih, ki o tem razmišljajo, je vse večje. Raziskava Global Talent Barometer je nazadnje pokazala, da o tem, da bi se odpravilo na delo v tujino, razmišlja kar 52 % Slovencev. Seveda je jasno, da so želje eno in realnost drugo ter da tega v resnici vsi ne bodo storili, a nekateri vseeno vztrajajo pri svoji ideji.

"Leta 2010 se je na nas po informacije o zaposlovanju na območju EU obrnilo okoli 8000 Slovencev," pravi Nada Senada Plestenjak iz službe za zaposlovanje na republiškem zavodu za zaposlovanje. Leto pozneje, torej lani, pa so na zavodu za zaposlovanje o zaposlovanju na območju Unije svetovali že 14.397. Največje je zanimanje za delo v Avstriji in Italiji.

Slovenci, ki si želijo na tuje, so predvsem mlajši, stari do 35 let, govorijo več tujih jezikov, so izobraženi in večinoma še nimajo družine.

"Po različnih možnostih zaposlitve sprašujejo predvsem diplomanti družboslovnih usmeritev, ki v Sloveniji težje najdejo zaposlitev. Veliko je tudi povpraševanja po enostavnih delih, kot so pomožna dela v gostinstvu, delo v proizvodnji, skladišču, pakiranje in sezonska dela. Zanimanje je precejšnje tudi za delo v turizmu, gostinstvu in gradbeništvu," še dodaja Plestenjakova.

V Evropi trenutno prostih 1.238.417 delovnih mest!

Najdete jih v evropski bazi Eures. Iskanja se lahko lotite tako, da se vpišete v bazo življenjepisov na tem evropskem zaposlitvenem portalu, ki ponuja podatke o delovnih mestih v 31 evropskih državah. Še več pomoči naj bi ponujali svetovalci zavoda za zaposlovanje. "Svetovalec iskalce zaposlitve opozori na postopke pred odhodom v tujino, torej izdelava življenjepisa, nabor priporočil, priznavanje izobrazbe, izvoz socialnih pravic in podobno ter na postopke ob prihodu v novo državo – prijava zaposlitve, prijava bivanja, pridobivanje zavarovalnih, davčnih številk …" pravi Plestenjakova in opozarja, da se načini iskanja zaposlitve od države do države razlikujejo.
Načeloma pa velja, da je znanje jezika države, v kateri se išče zaposlitev, obvezno. Seveda je raven znanja jezika odvisna od delovnega mesta.

V Avstralijo in na Novo Zelandijo 200 ljudi na leto!

Koliko Slovencev se na koncu res odpravi na delo v druge evropske države, sicer ni znano, znan pa je podatek, da se okoli 200 ljudi na leto seli v Avstralijo in na Novo Zelandijo. Ponavadi se zaplete pri birokraciji, če razmišljate o stalni selitvi, posredovanje pri tej pri nas ponujajo tudi posredniški uradi.

Delo naj bi bilo "tam spodaj" namreč mogoče najti precej hitro. Minister za delo Peter Collier je tako na primer še poleti ob obisku na Irskem razlagal, da bodo samo na območju Pertha do leta 2017 potrebovali okoli 150.000 delavcev. Med zaželenimi kadri so delavci s področja gradbeništva, rudarji, zdravstveno osebje in delavci v izobraževalnem sistemu.

Eni uspeli, drugi bankrotirali …

Raziskava Global Talent Barometra je sicer še pokazala, da bi se Slovenci na tuje večinoma selili zaradi dobre plače, boljšega življenjskega standarda in boljše kariere.

Izkušnje tistih, ki so to izkusili, pravijo, da vse našteto tudi ob selitvi ni tako samoumevno, kot bi morda kdo mislil. Aleks, ki je pred šestimi leti odšel na Novo Zelandijo, pravi, da tistim, ki upajo na hiter in bogat zaslužek, dolgo pot odsvetuje. "Če pa greš zaradi drugih stvari, kot so lažje iskanje službe, in bolj sproščenega življenja in družbe, ki je precej bolj sproščena kot v Sloveniji – tukaj se na primer nihče ne obremenjuje, kako dober avto ima sosed, potem pa kar!" Sam z univerzitetno izobrazbo tam živi bolje, kot je v Sloveniji. "Najbrž ne bom na hitro obogatel, mi je pa všeč, da me država ne skubi toliko kot v Sloveniji."

Večina sicer svetuje, da se v tujino odpravite le po temeljitem premisleku, preučitvi vseh možnosti in z že vsaj na pol zagotovljeno službo. Pa tudi z urejenimi papirji. Z delom, ki ga dovoljujejo različne začasne vize, ste lahko zaradi omejitve ur hitro na poti v bankrot.

Aleks je ubral nekoliko drugačno pot. S še tremi prijatelji so se najprej odpravili na sezonsko delo v sadovnjak, da bi ugotovili, kako jim je všeč dežela. Po treh mesecih je bil edini, ki se je odločil, da se tja seli za vedno in poišče delo v svoji branži – turizmu. "Všeč mi je, da je plača tedenska, tako ni treba predolgo čakati na naslednje izplačilo." Zasluži nekaj manj kot 3000 € na mesec, 800 € odšteje za najemnino. V Sloveniji se je njegova plača, skupaj z dodatki za malico in prevoz, gibala okoli 1000 €. Ali bo ostal za vedno, še ne ve. "Pogrešam slovensko pivo, tipične slovenske zadrtosti pa sploh ne."

Bi se selili? Preverite, kaj ponuja Avstralija!

Spremljajte nas na Facebooku!