Od novega leta do marca je bilo leto 2011 za evropske in ameriške borze sprva prijazno in so beležile rast. V marcu pa je na razpoloženje vlagateljev močno negativno vplival strahoten potres in nuklearna katastrofa v Fukušimi ter nemiri v Egiptu in vojaški spopadi v Libiji. V prvem četrtletju je sicer največje dobičke dosegel bančni sektor, ki je poletel na zagotovilih evropskih voditeljev novega stabilizacijskega sklada ESM, ki naj bi v letu 2013 nadomestil časovno omejen sklad EFSF. Pri slednjem naj bi sicer povečali kapital na 440 milijard evrov, govori pa se tudi o spremembi njegove časovne omejitve, vendar trenutno vsi načrti stojijo dokler se Grčija ne zjasni o svojih namerah.

Marčevski potres na Japonskem in nemiri v Egiptu ter vojaški spopadi v Libiji so marca zelo obremenili tečaje na mednarodnih borzah, ki so zgubili okoli 10 odstotkov svoje vrednosti. Indeksi pa so se v aprilu ponovno okrepili zaradi ugodnih gospodarskih kazalnikov in pozitivnih objav poslovnih rezultatov podjetij, ki so presegali pričakovanja analitikov.

V juliju je bilo zaznati ponovno povečanje volatilnosti na kapitalskih trgih, ker je na naslovnicah časopisov ponovno prevladovala dolžniška problematika evropskih obrobnih držav z Grčijo na čelu. Povečale pa so se tudi donosnosti oziroma pribitki na tveganje italijanskih državnih obveznic, s čimer je Italija le potrdila, da spada med države imenovane s kratico PIIGS. Do danes Italiji še ni uspelo predstaviti konkretnega in končnega načrta, kako se bo rešila iz dolžniškega primeža, medtem ko sta Španija in Portugalska občutili pozitivne vplive javnega varčevanja in iskanja novih trgov, predvsem Brazilije.

Poleti je kapitalske trge pretreslo tudi dolgo trajajoče dogovarjanje o zvišanju meje zadolženosti ZDA, ki jo je bilo potrebno sprejeti do 2. avgusta. Čeprav so se uspeli demokrati in republikanci v ZDA na koncu le dogovoriti je vseeno sledilo znižanje bonitetne ocene S&P, prvič v zgodovini Združenih držav Amerike. Mesec avgust je tako marsikateremu vlagatelju pokvaril poletje, saj so bili padci borznih indeksov precej občutni. Delnice na frankfurtski in pariški borzi so se pocenile za tretjino vrednosti, najbolje pa so jo odnesli lastniški vrednostni papirji v Veliki Britaniji, ki so izgubili 'le' okoli 15 odstotkov. Podoben upad vrednosti pa so zabeležile tudi delnice ameriških podjetij, združene v delniški indeks S&P 500.

Konec avgusta in cel september smo videli našega osla, iz na začetku omenjene prispodobe, skakati gor in dol ter brcati levo in desno ob vsaki novici, ki je prišla na naslovnice časopisov in je bila bolj ali manj pomembna za razplet evropske dolžniške krize in skrbi glede ohlajanja ameriškega gospodarstva. Kapitalske trge je 6. oktobra sicer pomirila Evropska centralna banka (ECB), ki je ponudila še eno pomoč bankam, ki so se znašle v težavah. ECB je namreč sporočila, da bo bankam ponudila dve novi finančni injekciji zelo poceni denarja in kupila naslednjih 40 milijard evrov slabih bančnih posojil, s čimer bi odpravili posojilni krč.

Vlagatelji so odločitev ECB sprejeli z odprtimi rokami in nasmehi na obrazih, indeksi pa so se povzpeli. Prejšnji teden je sledila še pozitivna novica evropskih voditeljev, ki so se zedinili, kako bodo rešili Grčijo in posledično evroobmočje. Temu pa je kmalu naredil konec grški premier George Papandreu, ki je napovedal referendum o varčevalnih ukrepih in na kapitalske trge ponovno vnesel veliko mero negotovosti.

Delniški indeksi so po odločitvi grškega premierja Papandreua utrpeli močno korekcijo navzdol in ponovno postali močno odvisni od dnevih novic, ki pricurljajo v javnost o nadaljnjih korakih, ki jih bodo vlekle članice Evropske unije. Razvite države bodo morale v prihodnjih letih vsekakor izvajati večje varčevalne programe, kar bo dodatno obremenilo potrošnjo in gospodarsko rast. Decembra pa naj bi po napovedih vse večjega števila ekonomistov in borznih strokovnjakov lahko videli tudi novo recesijo oziroma recesijo z dvojnim dnom. Trenutni podatki sicer še ne pomenijo ponovnega zdrsa v smeri recesije, obstaja pa velika mera negotovosti.

Gibanje nemškega indeksa DAX v letu 2011

Sprememba indeksa leta 2011: -14,5 odstotka

Največji premik v letu 2011: -32,6 odstotka

Gibanje francoskega indeksa CAC 40 v letu 2011

Sprememba indeksa leta 2011: -20,1 odstotka

Največji premik v letu 2011: -32,2 odstotka

Gibanje britanskega indeksa FTSE v letu 2011

Sprememba indeksa leta 2011: -8,9 odstotka

Največji premik v letu 2011: -18,6 odstotka

Gibanje ameriškega indeksa S&P 500 v letu 2011

Sprememba indeksa leta 2011: -2,5 odstotka

Največji premik v letu 2011: -19,4 odstotka