Če je bilo treba junija 2008 za kvadratni meter stanovanja v Ljubljani odšteti 2.903 evrov in v tretjem četrtletju lanskega leta 2.624 evrov, je danes, ko je tudi leta 2011 že konec, več kot jasno, da se Jankovičeva napoved o 1.800 evrih za m2 ni uresničila.

Kar pa seveda ne pomeni, da smo Slovenci tako bogati in še vedno lahko kupujemo po visokih cenah, ampak predvsem to, da naš trg še ni prešel v realnost ponudbe in povpraševanja. Cene so tako še vedno visoke, kupcev pa od nikoder. Po oceni Banke Slovenije je lani ostalo na tisoče neprodanih novih stanovanj in hiš, na trgu jih je bilo skupaj približno 16.000.

V začetku lanskega leta so imele banke za 29 milijard evrov ali več kot 60 odstotkov terjatev do podjetij in gospodinjstev zavarovanih z nepremičninami. Banke so torej prve v vrsti tistih, ki si padca cen ne želijo. Potem so tukaj gradbeniki in investitorji, ki si tako zagotovijo višje marže, nepremičninski posredniki, ki se jim to pozna pri provizijah, in država, ki bo na osnovi vrednosti zaračunavala davek na nepremičnine.

Kako globoko denarnico potrebujete, če želite lastno streho nad glavo?

Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije so se cene stanovanjskih nepremičnin v letošnjem tretjem četrtletju v primerjavi z drugim četrtletjem povprečno znižale za 2,4 odstotka. Kljub temu so bile še vedno za 2,1 odstotka višje kot v enakem obdobju lani.

V primerjavi z drugim četrtletjem so se sicer pocenile vrste stanovanjskih nepremičnin. Cene novogradenj za 4,2 odstotka, novih družinskih hiš pa za 0,4 odstotka. Prodali so sicer le 37 novih hiš, starih pa 346.

Tudi število prodanih novih stanovanj je bilo kljub znižanju cen  v tretjem četrtletju občutno manjše kot v preteklosti. Prodali so jih 180, lani pa na četrtletje povprečno 320.

Cene rabljenih stanovanj in hiš so se znižale za nekaj manj kot odstotek v primerjavi z drugim četrtletjem. 

Naprodaj rekordno veliko najdražjih nepremičnin

Ponudba pa povpraševanja ne presega le na področju 'povprečnih' nepremičnin. Zoran Đukić iz agencije Stoja pravi, da je trenutno na trgu izjemno veliko luksuznih nepremičnin. ''Nepremičnine so za lastnike postale breme.'' Tudi Slovence je namreč zadelo dejstvo, da nepremičnine niso neprecenljive, kot je večina menila mnogo let, ampak naložba, ki trenutno izgublja na vrednosti.

Če je ponudba vse večja, pa bi to težko rekli za povpraševanje. Koliko luksuznih nepremičnin so prodali v zadnjem obdobju, sicer ne razkrivajo, se pa luksuzne nepremičnine pri nas po njihovih izkušnjah prodajajo tudi do tri leta.

In končni denarni izplen je seveda manjši od pričakovanega. Tudi 30 odstotkov razlike nastane med prvotno ceno in zneskom, za katerega je nepremičnina na koncu prodana.

Pregrešno drage nepremičnine kupujejo tujci

Marsikateri Slovenec pa se ob gledanju nepremičnin, vrednih več milijonov evrov, vpraša, kdo so tisti, ki jih kupujejo.
Slovencev je med njimi vse manj, večinoma gre za kupce iz držav BRIC, torej Brazilije, Rusije, Indije in Kitajske, oziroma držav v velikem gospodarskem vzponu, pravi Đukić. Za te kupce so še posebej zanimive nepremičnine v prestolnici.

Če na eni strani prodaja luksuznih nepremičnin ne blesti, pa se jih menda še vedno da oddati v najem. Tudi tukaj so se ceni znižale za 20–30 odstotkov, ponudbe pa ne manjka. Tisti, ki dolgo in neuspešno prodajajo nepremičnino, se namreč pogosto odločijo za oddajanje.

Spremljajte nas na Facebooku!