Poleg tega mu bo skozi sedem let izročil po dva vedra vina na leto, pridelanega v izročenih vinogradih in mu dovolil pravico do souporabe kleti in kletne posode. Prav tako si lahko oče na dve leti izbere teleta, ki ga bo primerno redil sin do starosti dveh let. Poleg tega je oče upravičen še do kislega zelja, kisle repe, krompirja, fižola in lesa iz domačih zalog za lastno uporabo, do pol centa težkega prašiča letno, enega škafa pšenice, škafa rži, 2 mernikov koruze, dvanajst funtov soli in osem funtov zabele.

Vse to je prepis iz ene od "pogodb" o preužitku, ki jo hrani etnografski muzej. Še pred ne tako davnimi časi je bila to klasična oblika dogovora med starši in otroki, ko so prvi drugim zapustili svoje premoženje. Takrat je pač veljalo, da so otroci starše preživljali do smrti, dogovor pa je bil namenjen izogibanju kasnejšim prepirom, ki kljub temu niso bili redki.

Zdaj se najbrž spet vračamo v čase, ko si bo kdo omislil pogodbo, podobno tisti z začetka tega članka. Država se je namreč odločila, da je njena pomoč starostnikom zgolj to – začasna pomoč, ki jo morajo na koncu vrniti njihovi otroci ali drugi dediči. Takšna in drugačna doplačila tako niso več "darilo", s prvim januarjem se varstveni dodatek in državna pokojnina selita med socialno pomoč, ki jo je treba po smrti vračati. Marsikdo bo tako za starše, če bo le lahko, raje poskrbel doma, kot da bi se po njihovi smrti moral v korist države odpovedati družinski nepremičnini, denarja, da bi dom za starostnike (do)plačal iz lastnega žepa, pa nima, se da te dni prebrati po slovenskih spletnih forumih.

Mnogi zato razmišljajo, kako nepremičnino, ki so si jo prigarali starši, dohodka za življenje pa ne prinaša, po njihovi smrti zaščititi pred državo. Predvsem, kako to storiti še pred novim letom, potem bo takšno početje namreč težje, saj država pravi naslednje: "V zemljiški knjigi se ob dodelitvi varstvenega dodatka naredi zaznamek, zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine pa pomeni prepoved razpolaganja z obremenjeno nepremičnino."

Lahko se odpoveste dediščini …

Odvetnik Jernej Kos iz odvetniške pisarne Carmen Dobnik pojasnjuje, da lahko dediči po smrti prejemnikov socialne pomoči nepremičnino pred državo zaščitijo tako, da se dediči zavežejo, da bodo državi povrnili denarno vrednost pomoči. V tem primeru dedujejo vso premoženje.

Pa tudi: "Če se dediči dedovanju odpovejo, potem niso dolžni ničesar plačevati. Določba je primarno uperjena k premoženju, ki ga je imel zapustnik ob smrti in ki ga je uporabljal zase, pa to premoženje ni prinašalo dohodka. Ta določba je stara že desetletja in do sedaj ni povzročala težav. Namenjena pa je situacijam, ko zapustnik nima sredstev za preživljanje, zato prejema pomoč, živi pa v svojem stanovanju, a to stanovanje ne prinaša prihodka. Ob njegovi smrti pa se ugotovi, da so dediči premožnejši (npr. nečakinja, ki živi v tujini). Če omenjenega člena ne bi bilo, bi ti premožnejši dediči dedovali še stanovanje, kar pa ne bi ustrezalo definiciji socialne države. Prav je, da se država iz vrednosti stanovanja poplača za dane pomoči, ki bodo koriščene za pomoč drugim socialno potrebnim, premožni dediči pa ne bodo obogateni za stanovanje. S tem vprašanjem se je v preteklosti ukvarjalo že tudi Ustavno sodišče RS, ki soglaša, da zahtevek države do zapuščine sam po sebi ni neustaven. Dediči pa se lahko odločijo, ali bodo takšno dediščino sprejeli."

Razmišljate, kako prevarati državo? Pa poglejmo ...

Tisti, ki jim ta možnost ni všeč, pa kujejo načrte in razmišljajo o najrazličnejših scenarijih, kako nekako prevarati državo, da bi starši obdržali prejemke, oni pa po njihovi smrti njihovo lastnino.

Čeprav marsikomu nova ureditev seveda ni všeč, je osrednja težava takšnih razmišljanj v tem, da se lahko starostnik z nepravilnim ravnanjem, kot je na primer izročitev premoženja brez zavarovanja lastnih interesov, precej opeče in na koncu ostane brez državne pomoči ter svoje lastnine.

Po odgovore na vprašanje, ali kateri od teh scenarijev preživi boj z državo, smo se odpravili na ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, kjer so spremembe socialne zakonodaje pripravili.

Kaj se zgodi v primeru, da oseba v času do 1. januarja z darilno pogodbo premoženje (nepremičnino) podari? Bo upravičena do varstvenega dodatka in socialne pomoči? Ali lahko država takšno pogodbo tudi izpodbija?
28. člen Zakon o socialnovarstvenih prejemkih določa, da do denarne socialne pomoči (in smiselno do varstvenega dodatka) ni upravičena oseba, ki ne dosega minimalnega dohodka iz razlogov, na katere je mogla vplivati – tako imenovani splošni krivdi razlog. Če upravičenec premoženje podari, bi ga lahko tudi prodal in si s kupnino zagotavljal sredstva za preživetje v daljšem časovnem obdobju. Takšne pogodbe je mogoče tudi spodbijati.

Kaj za odobritev in vračanje sredstev pomeni, če upravičenec in dediči sklenejo izročilno pogodbo ali pogodbo o dosmrtnem preživljanju, s katero se strinjajo vsi potomci, ki bi bili zakoniti dediči, in je sklenjena v obliki notarskega zapisa in po kateri pogodbene stranke načeloma ne odgovarjajo za izročiteljeve dolgove po njegovi smrti?
Velja enako kot prej. Ali na kratko – kdor si je sam kriv, naj prenaša še posledice. "Poleg tega bi oseba, ki bi sklenila pogodbo o dosmrtnem preživljanju, najbrž že v osnovi izgubila pravico do pomoči, saj ji to pomoč daje sopogodbenik pogodbe o dosmrtnem preživljanju," pojasnjuje odvetnik Jernej Kos.

In, ja, tudi če torej ne sklenete darilne pogodbe, ampak kupo-prodajno za na primer 1 € ali kakšen drug neprimeren znesek ter tako uradno nimate več premoženja, država to šteje kot načrtno osiromašenje samega sebe, za katero ne odgovarja.

Kaj naj z varstvenim dodatkom stori Lojze?

Nova socialna zakonodaja sicer vsaj v začetni fazi za mnoge prinaša več vprašanj kot odgovorov. Starostniki, ki so do zdaj prejemali državno pokojnino, bodo lahko zaprosili za socialno pomoč in varstveni dodatek, kar bo skupaj zdaj znašalo okoli 450 evrov na mesec in je sicer res precej več kot zdajšnjih 200 evrov, vendar bodo tako kot tisti, ki bodo poleg redne pokojnine še naprej prejemali varstveni dodatek, ki se seli med socialno pomoč, morali prejeto vrniti. To bodo najverjetneje po njihovi smrti storili njihovi dediči v obliki podedovane nepremičnine.

Mnogi starejši se tako sprašujejo predvsem, ali naj se obljubljenim 450 evrom raje odpovejo in skušajo životariti, da po smrti ne bi obremenjevali otrok. Eden takšnih je tudi Lojze, ki nam je pisal na cekin@pop-tv.si, kamor nam lahko vprašanja pošljete tudi vi.

Lojze je prejemnik varstvenega dodatka, ni pa lastnik nobene nepremičnine, premičnine, nima prihrankov, vrednostnih papirjev. Lastnica nepremičnine, gre za manjšo šest hektarjev veliko kmetijo, je njegova soproga, ki pa ne prejema pokojnine in sploh nima nobenih mesečnih prejemkov. Preživljata se torej z njegovo pokojnino in varstvenim dodatkom. Glede na to, da ni lastnik premoženja, ga zanima, ali bo država povračilo pomoči terjala iz ženinega premoženja po njeni smrti in se že zdaj vpisala na njeno nepremičnino oziroma kaj bi se zgodilo v primeru, da soproga umre pred njim, on in otroci pa so prejemniki dediščine.

Z ministrstva za delo družino in socialne zadeve so nam odgovorili naslednje: "Če gospod kot prejemnik varstvenega dodatka nima nobene lastnine, potem država po njegovi smrti ne bo terjala ničesar nazaj od dediščine, saj je za njim ne bo. Vprašanje pa je, če bo ob premoženju, ki ga ima v lasti soproga, sploh upravičen do varstvenega dodatka, saj se pri ugotavljanju upravičenosti do pravic iz javnih sredstev upošteva materialni položaj vseh oseb, ki sodijo v "družino". Če bo po ženi podedoval premoženje in bo še naprej prejemnik varstvenega dodatka, pa se bo država po njegovi smrti poplačala iz zapuščine do višine dane pomoči, vendar je tudi tu vprašanje, če bo, če bi po ženi podedoval vse navedeno premoženje, še upravičen do varstvenega dodatka."

Spremljajte nas na Facebooku!