Leta 2011 so se pojavili prvi zavarovanci, ki so že od samega začetka varčevali v prostovoljnem dodatnem pokojninskem zavarovanju, ki so se odločili za denarno izplačilo premij po preteku desetih let zavarovanja. Vplačevanje v prostovoljna dodatna pokojninska zavarovanja se je namreč začelo konec leta 2000. Dodatna pokojninska zavarovanja pa med našimi bralci še vedno burijo duhove, zato smo pripravili nekaj pojasnil o tej vrsti zavarovanj in predstavili njihove prednosti ter slabosti.

Pri prostovoljnem dodatnem pokojninskem zavarovanju gre za dolgoročno varčevanje na osebnih računih zavarovancev z namenom, da se jim od dopolnitvi določene starosti iz privarčevanih sredstev skupaj z donosi naložb zagotovijo dodatne pokojnine. Glavne značilnosti tega prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja so:

►vanj se lahko vključijo samo zavarovanci iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja
►gre za obliko zavarovanja z obročnim vplačevanjem premije
►gre za obliko zavarovanja, pri katerem zavarovanec prevzema naložbeno tveganje z minimalnim zajamčenim izplačilom
►iz zavarovanja se ob plačilu premije krije plačilo dodatne starostne pokojnine poleg običajne pokojnine

Prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje se deli na individualno in kolektivno zavarovanje. V individualno obliko zavarovanja se lahko vključi vsak posameznik, ki je zavarovanec ali uživalec pravic iz obveznega pokojninskega zavarovanja. Pri individualnem zavarovanju lahko zavarovanci premije vplačujejo preko banke s trajnim nalogom. Davčno olajšavo lahko uveljavljajo za zakonsko določeno maksimalno višino premije, ki znaša 24 odstotkov prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje oziroma 5,844 odstotka od bruto plače, vendar ne več kot 229,64 evra na mesec oziroma 2.755,71 evra na leto. Znesek olajšave za leto 2012 se je uskladil s koeficientom cen življenjskih potrebščin v obdobju od novembra 2010 do novembra 2011. Maksimalna premija je tako letos višja za 2,7 odstotka, zato pri Moji naložbi svetujejo, da znesek premije, kot ste ga plačevali v prejšnjem letu, povišate za enak odstotek oziroma 2,7 odstotka.

V kolektivno zavarovanje so vključeni posamezniki, ki so zavarovanci ali uživalci pravic iz obveznega pokojninskega zavarovanja preko delodajalca, ki v celoti ali deloma financira pokojninski načrt zaposlenega. Če premijo za vas plačuje delodajalec in je ta nižja od maksimalne glede na vaš dohodek, lahko razliko kot olajšavo pri dohodnini izkoristite sami. Pri kolektivnem zavarovanju so sicer davčne olajšave precej večje kot pri individualnem zavarovanju. Pri kolektivnem zavarovanju lahko zavarovanci izkoristijo ugodnost, da varčujejo iz svoje bruto plače, kar pomeni, da gre na njihov osebni varčevalni račun celoten bruto znesek. To pomeni, da v primeru, da delodajalec delavcu plačuje 100 evrov mesečne premije, delavec prejme na svoj osebni varčevalni račun vseh 100 evrov. Če bi ta delavec varčeval na banki, bi moral tak znesek namenjati iz svoje neto plače. Pri tem pa je treba upoštevati, da bi pri 100 evrih iz bruto plače po plačilu davkov in prispevkov tak znesek pomenil le okoli 50 evrov na mesec.

Po zakonu mora upravljavec dodatnega prostovoljnega pokojninskega zavarovanja jamčiti za letno stopnjo donosnosti v velikosti vsaj 40 odstotkov povprečne letne obrestne mere na državne vrednostne papirje z dospelostjo nad enim letom oziroma obveznice. Nekatere zavarovalnice jamčijo celo višje povprečne donose od predpisanih. Upoštevati pa je treba tudi različne stroške, kot so vstopni stroški, izstopni stroški in upravljavska provizija. Slednja je sicer zakonsko omejena na največ 1,5 odstotka na leto, ki se je obračunava od vseh privarčevanih sredstev.
Ločimo redno, predčasno in izredno prenehanje prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja:

►Redno prenehanje nastopi od izpolnitvi pogojev za dodatno starostno pokojnino. Zavarovanec mora dopolniti starost vsaj 58 let, uveljaviti pravico do pokojnine v obveznem pokojninskem zavarovanju, od vključitve v prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje pa mora miniti vsaj 10 let.

►Predčasno prenehanje nastopi ob izpolnitvi pogojev za predčasno dodatno pokojnino. Zavarovanec mora dopolniti starost vsaj 53 let, prenehati vključenost v obvezno pokojninsko zavarovanje in biti vsaj 15 let vključen v prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje.

►Za izredno prenehanje se zavarovanec lahko odloči kadar koli. Pri izrednem prenehanju lahko zavarovanec izbira med izplačilom odkupne vrednosti, zadržanjem sredstev na osebnem računu in prenosom sredstev na drug pokojninski načrt. V primeru zadržanja sredstev na osebnem računu nima nobenih stroškov, v primeru izplačila odkupne vrednosti pa se zavarovancu obračunajo izstopni stroški v višini enega odstotka zbranih sredstev in akontacija dohodnine v višini 25 odstotkov od izplačanih sredstev. Če zavarovanec prekine pokojninsko zavarovanje pred iztekom 10 let od vstopa v zavarovanje, pa mora prišteti še davek od prometa zavarovalnih poslov v višini 6,5 odstotka. Ob izrednem prenehanju in enkratnem izplačilu se poleg zgornjih davščin izplačana sredstva štejejo v osnovo za plačilo dohodnine in tako mora zavarovanec doplačati še razliko glede na dohodninski razred, v katerega je uvrščen.

Iz prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja lahko zavarovanci izstopijo tako, da dajo pisno odstopno izjavo in navedejo, ali želijo zbrana sredstva zadržati ali pa želijo izplačilo odkupne vrednosti. Izstopni rok je 90 dni, v njem se upošteva tudi donos, pri izplačilu enkratnega zneska pa ima upravljavec 60 dni časa, sredstva pa v tem času niso obrestovana.

Ali tudi vi varčujete z dodatnim prostovoljnim pokojninskim zavarovanjem? Povejte nam svoje mnenje in nas spremljajte na Facebooku!