"Zdaj pa vse več ljudi ugotavlja, da gre za zelo zdrav način bivanja, za dom iz naravnih materialov, les je odličen izolator, v takšnem objektu je tudi prijeten zrak," pa dodaja Marko Borovnik.

Da je povpraševanje res večje, kaže tudi število ponudnikov na slovenskem trgu. Če jih je bilo pred leti pet ali šest, jih danes z brskanjem po spletu najdete nekajkrat toliko. Nekateri lesene hiše izdelujejo sami in iz slovenskega lesa, drugi po tujih modelih in z lesom iz uvoza.

Kot največji argument proti je dolgo časa veljalo prepričanje, da je potrebno leseno hišo ves čas barvati, da ne propade. "V resnici je vzdrževanje lesene hiše precej poceni, pobarvali naj bi jo na deset let," pravi Borovnik.

S tem se strinja tudi Sterniša, ki ima z izdelavo lesenih hiš 25 let izkušenj in v leseni hiši že osem let živi tudi sam. "Doslej barvanje še ni bilo potrebno, sicer pa je strošek ponovne zaščite lesa okoli 400 €."

Les je tudi material, ki v stanovanju zagotavlja prijetno klimo. Pozimi se pri nizkih temperaturah ohladi manj kot klasični gradbeni materiali, poleti pa manj segreje. "Sam imam 300 m2 bivalne površine, hišo ogrevamo s kaminom, lani pa smo porabili le okoli 6 m2 drv," pravi Sterniša. "Imamo tudi primer, ko stranka hišo ogreva z varčnimi električnimi radiatorji. Njena mesečna položnica tudi v kurilni sezoni in skupaj z ostalo porabo elektrike v hiši ni presegla 120 €."

Ob primernem vzdrževanju preživi več generacij, prodajalci pa običajno ponujajo tudi od 20 do 30 let garancije. "V sosednji Avstriji smo razstavili 320 let staro leseno hišo in jo na novi lokaciji ponovno sestavili," pravi Sterniša. Tudi v Sloveniji imamo lesene hiše stare več sto let.

Marsikoga pa seveda skrbi, kaj se zgodi, če nastane požar. A nasprotno z marsikaterimi prepričanji lesena hiša ne gori hitreje od klasične. "Les sicer gori, vendar popusti kasneje, v primerjavi z betonom prenese večje požarne obremenitve." Pri gorenju na površini ustvarja zoglenelo plast, zato kasneje popusti. Primeren pa je tudi za tiste, ki se bojijo potresa ali močnega vetra. Bruna so zato najpogosteje v vogalih spojena s križno vezjo, ki se preverjeno najbolje upira horizontalnim obremenitvam potresa in vetra.

Gradnja z lesom je hitra. Pripraviti je treba le ploščo, na katero se nato namestijo konstrukcija in ostali elementi. "Hitrost postavitve je odvisna seveda od velikosti, a ponavadi sestavljanje elementov na lokaciji, če gre za hišo z bivalno površino od 150 do 160 m2, traja okoli dva meseca," pravi Sterniša. Vendar gre tako hitro seveda šele po tem, ko ste rešili že vse začetne zaplete, kot so načrti, komunalna urejenost zemljišča in podobno.

Večina proizvajalcev vam sicer omogoča, da si model hiše izberete že iz obstoječe ponudbe ali vam vašo sanjsko hišo pomagajo oblikovati njihovi arhitekti. "Želje posredujemo našemu arhitektu v Kanadi in začetne skice so na voljo že v dveh tednih, končni načrti pa v roku dveh mesecev. Vendar potrebuje večina strank približno leto dni, da razišče, koliko jih bo stala gradnja novega doma," pravijo v podjetju Cedra.

Večno in najbrž še najbolj pomembno vprašanje pa je, kako zelo bi vas idilična lesena hišica udarila po žepu.

"Hiša z bivalno površino od 130 do 140 m2, zgrajena do gradbene faze 'na ključ', stane vključno z DDV okoli 100.000 €, pravi Sterniša, njegovo podjetje gradi hiše iz lesa, posekanega v Savinjski dolini in okolici Kočevja.

"Pri nas pa za gradnjo uporabljamo les duglazije in rdeče cedre, ki ga sekajo na zahodni obali Britanske Kolumbije v Kanadi. Cena na kvadratni meter znaša 650 €," pa dodaja Borovnik.

Tukaj pa lahko preberete več o klasičnih montažnih hišah.

Spremljajte nas na Facebooku!