Takšna je tudi izkušnja delavke, recimo ji Barbara, ki je na enem od slovenskih pravnih forumov zapisala, da ji grozi odpoved. ''Delodajalec mi grozi, da bom dobila odpoved iz krivdnih razlogov, sem v poskusni dobi, res pa je da sem naredila napako oz. sem poslala eno napačno robo na napačen naslov,'' piše Barbara in se sprašuje, ali je mogoče, da dobi odpoved glede na to, da je še v poskusnem obdobju, torej se za delo šele uvaja. ''Imam mentorja, vendar zaradi obilice dela mojih nalogov ne pregleduje,'' še dodaja.
Barbara načeloma lahko ostane brez službe, nam je pojasnil odvetnik Jernej Kos iz odvetniške pisarne Carmen Dobnik. ''Napake, storjene v času poskusne dobe, so lahko razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Gre za odpoved zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela. Ali je napaka dovolj huda, da opraviči odpoved, je v času odpovedi stvar odločitve delodajalca. Pri tem poskusno delo ni namenjeno zgolj učenju (temu je prvenstveno namenjeno pripravništvo), temveč preverjanju delavca, ali bo lahko opravljal dela, za katera je sklenil pogodbo o zaposlitvi. V primeru izpodbijanja take odpovedi o utemeljenosti razloga za odpoved odloča sodišče.''
Prav tako morebitne nepravilnosti, ki jih v okviru svojega dela zagreši mentor, načeloma ne vplivajo na ugotovitev, ali je delavec zagrešil napako, še dodaja Kos. ''Nenazadnje naloga mentorja ni, da neprestano bedi nad opravili delavca v poskusni dobi, temveč, da mu daje usmeritve, določeno pomoč … vsekakor menim, da ni naloga mentorja, da preverja vsako pošiljko, če jo je delavec poslal s pravo vsebino in na pravi naslov. Pošiljanje pošiljk pač ni neko strokovno opravilo, temveč zgolj stvar natančnosti.''
Delavci se lahko pred odpovedjo iz krivdnega razloga zaščitijo z vestnim in pravilnim delom. Krivdni razlog mora biti resen in utemeljen in mora kot tak onemogočati nadaljnje opravljanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. Ali je razlog resen in utemeljen, je treba presojati od primera do primera, glede na konkretne okoliščine. Dodatno mora delodajalec upoštevati še roke in postopke, ki jih za odpoved predpisuje zakon.
V praksi dejansko prihaja do tega, da delodajalci skušajo skleniti sporazum namesto odpovedi. ''Samo po sebi to ni napačno ali protipravno, saj naj bi se spori prvenstveno reševali sporazumno. V kolikor je sporazum uravnotežen (delavci naj si pri tem poiščejo kvalificirano pravno pomoč) in primeren, ni nujno, da delavci izgubijo pravice, ki bi jim sicer šle v primeru odpovedi,'' dodaja Kos. Delavec je do nadomestila za brezposelnost namreč upravičen v primeru odpovedi iz poslovnega razloga in razloga nesposobnosti, izgubi pa jo v primeru odpovedi iz krivdnega razloga.
Če ste 'nesposobni' ...
Zakon o delovnih razmerjih opredeljuje odpovedni razlog iz poslovnega razloga kot nedoseganje pričakovanih delovnih rezultatov, ker delavec dela ne opravlja pravočasno, strokovno in kvalitetno, neizpolnjevanje pogojev za opravljanje dela, določenih z zakoni in drugimi predpisi, izdanimi na podlagi zakona, zaradi česar delavec ne izpolnjuje oziroma ne more izpolnjevati pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja.
Delodajalcem, ki zaposlujejo 11 ali več delavcev, zakon tudi nalaga, da preverijo, ali je delavca mogoče zaposliti pod spremenjenimi pogoji ali na drugih delih oziroma ali ga je mogoče dokvalificirati za delo, ki ga opravlja, oziroma prekvalificirati za drugo delo, vendar le v primeru, ko je delavec po pogodbi, ki se odpoveduje, zaposlen več kot šest mesecev. Če ta možnost obstaja, mora delodajalec delavcu ponuditi sklenitev nove pogodbe.
Postopek odpovedi iz nesposobnosti sicer poteka tako, da mora delodajalec pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti delavcu omogočiti zagovor. Pri zagovoru lahko po pooblastilu delavca sodeluje predstavnik sindikata ali druga s strani delavca pooblaščena oseba. O zagovoru se opravi zapisnik. Delavec ima v postopek sicer pravico vplesti sindikat, katerega član je ob uvedbi postopka. Sindikat lahko poda svoje mnenje v osmih dneh. Če sindikat odpovedi nasprotuje, če meni, da za odpoved iz razloga nesposobnosti ni utemeljenih razlogov, ali da postopek ni bil izveden skladno z določbami Zakona o delovnih razmerjih, prenehanje pogodbe o zaposlitvi ne učinkuje, načeloma do preteka roka za sodno oziroma arbitražno varstvo. Sama odpoved iz nesposobnosti pa mora biti podana v pisni obliki, vsebovati pravni temelj, odpovedni razlog in njegovo obrazložitev oziroma utemeljitev ter pravni pouk, ki vsebuje opozorilo o pravnem varstvu in pravicah delavca iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti.
Če ste 'krivi' ...
Zakon o delovnih razmerjih krivdni razlog opredeljuje kot kršenje pogodbene obveznosti ali druge obveznosti iz delovnega razmerja. Odpoved iz tega razloga je lahko redna, torej je upoštevano še delo v času odpovednega roka, ali pa izredna, takojšnja. Da lahko delodajalec pogodbo odpove izredno, mora biti kršitev pogodbenih obveznosti tako huda, da ni mogoče nadaljevanje delovnega razmerja niti do izteka odpovednega roka.
Delodajalec vas iz krivdnih razlogov sicer ne more odpustiti že po prvi kršitvi, ampak ga mora pisno opozoriti na izpolnjevanje delovnih obveznosti ter o možnosti odpovedi v primeru ponovne kršitve v obdobju enega leta ali v daljšem obdobju, če tako določa kolektivna pogodba. V primeru ponovne kršitve, ki pa ni nujno istovrstna, lahko delodajalec prične postopek redne odpovedi iz krivdnega razloga. Tudi tukaj velja, da mora biti opravljen zagovor, napisan zapisnik, svoje mnenje ima možnost posredovati tudi sindikat.
Odpoved pogodbe mora biti podana pisno. V primeru, da ima kršitev vse znake kaznivega dejanja, lahko delodajalec poda odpoved v 60 dneh, ko je izvedel za kršitev in ves čas, ko je mogoč kazenski pregon. Odpoved mora vsebovati pravno podlago in odpovedni razlog, natančno obrazložitev oziroma utemeljitev razlogov za odpoved ter pravni pouk, ki vsebuje opozorilo o pravnem varstvu in opozorilo o pravicah delavca iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti.
Imate tudi sami težave s šefom ali pa s svojimi podrejenimi? Delite z nami svoje mnenje in težave ter nas spremljajte na Facebooku.
Komentarji (26)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV