V Sloveniji in svetu je trend zavarovalniških goljufij v porastu, to pa velja za vse vrste zavarovanj, ugotavljajo pri Slovenskem zavarovalnem združenju, kjer so lani uvedli nacionalni sistem za odkrivanje zavarovalniških goljufij. V Sloveniji naj bi bilo po nekaterih ocenah deset odstotkov vseh škodnih primerov goljufivih. Na podlagi teh ocen bi zavarovalnice v Sloveniji leta 2010 imele skoraj 100 milijonov evrov škode zaradi zavarovalniških goljufij, če bi pri izračunu upoštevali vse izplačane odškodnine pri premoženjskih zavarovanjih. V svetu se po nekaterih ocenah zaradi goljufij pri avtomobilskih zavarovanjih na svetovni ravni izgublja kar okoli 100 milijard evrov, te izgube pa naj bi zaradi gospodarske krize še naraščale.

Raziskava, ki jo je opravila največja svetovna organizacija za obvladovanje prevar (ACFE), je pokazala, da podjetje zaradi prevar izgubi okoli pet odstotkov letnih prihodkov. Podatki za Evropo so še bolj skrb vzbujajoči, saj je povprečna vrednost prevare večja od povprečne vrednosti izvedene prevare v drugih regijah po svetu in znaša približno 420.000 evrov.

Za interni časopis je direktor službe za preprečevanje, odkrivanje in raziskovanje prevar pri Zavarovalnici Triglav Dejan Jasnič povedal: "Najpogostejše so preračunljive goljufije pri avtomobilskih zavarovanjih, ko posameznik izkoristi priložnost in na primer prijavi večjo škodo, kot je dejansko bila. Neredko naletimo na stornacije računov za police, na podlagi katerih so stranke že plačale premijo v gotovini, pa tudi primere, ko se strankam poskuša zagotoviti najvišji bonus na podlagi ponarejenih dokumentov iz tujine. Precej manj je organiziranih prevar, v katerih pogosto sodelujejo zunanji storilci in zaposleni. Zanimivo, tam, kjer je prevar največ, so zneski najmanjši, višji so pri organiziranih kriminalnih združbah, največji pa pri korporativnih prevarah, ko se zlorabljajo sredstva družbe v zasebne namene."

Ločiti moramo interne in eksterne zavarovalniške goljufije. Pri internih zaposleni v zavarovalnici goljufajo svojega delodajalca, ker na primer sprejemajo podkupnine in druge nagrade v zameno za izplačevanje neupravičenih zahtevkov. Eksterne zavarovalniške goljufije pa obsegajo številne goljufive zahtevke na področju nezgodnih, življenjskih, zdravstvenih, premoženjskih in najpogosteje avtomobilskih zavarovanj ter tudi pranje denarja prek zavarovalnic.

Največ goljufij zaznavajo zavarovalnice pri prijavah škodnih primerov iz naslova avtomobilskih zavarovanj. Pri največji slovenski zavarovalnici navajajo nekaj izjav iz njihovih uradnih prijav, ki so se izkazale kot prevare:

"Posredni razlog nesreče je bil majhen tip v majhnem avtomobilu z velikimi usti."

"Bila sem na poti k zdravniku zaradi zadnjičnih problemov, moje umetno koleno je popustilo in sem imela nesrečo."

"Da se ne bi zabil v odbijač avtomobila pred mano, sem zadel pešca."

"Ko sem prihajal domov, sem zapeljal pred napačno hišo in se zaletel v drevo, ki ga nimam."

"Neviden avtomobil je prišel od nikoder, zadel v moj avto in izginil."

"Povedal sem policiji, da nisem bil poškodovan, vendar ko sem snel klobuk, sem opazil, da je bila moja lobanja počena."

"Pešec ni vedel, v katero smer naj steče, zato sem zapeljal čezenj."

"Vrglo me je iz avtomobila, ko je zapustil cesto. Našlo me je nekaj psov v bližnjih smetnjakih."

Kako pa zavarovalnice ravnajo po opravljeni raziskavi? Pri Triglavu pravijo, da se ravnajo po strogih pravilih: podajo predlog za odklonitev škode, umestijo sumljive osebe na seznam strank s povečanim tveganjem, sledijo kazenske ovadbe, predlog Agencije za zavarovalni nadzor za odvzem zavarovalnega zastopanja oziroma posredovanja, kadrovski ukrepi delavcem zavarovalnice, ki so bili udeleženi pri prevari, zahtevek za povračilo oškodovanja zavarovalnice in zunajsodni dogovor.