Vse daljša življenjska doba ljudi vpliva na pokojninski sistem, saj ljudje v povprečju dalj časa živijo, kar pomeni dodatno obremenitev za pokojninsko blagajno zaradi daljše dobe izplačevanja pokojnin. Preprosta logika nam pove, da bomo morali ob ohranitvi zdajšnje ravni višine pokojnin v pokojninsko blagajno v prihodnosti vplačevati dalj časa oziroma več denarja. Glede na raven povprečne slovenske mesečne plače in velike obremenitve delodajalcev s stroški dela je skoraj nemogoče pričakovati, da bi na mesec še več plačevali Zavodu za invalidsko in pokojninsko zavarovanje.

Najverjetnejša možnost rešitve pokojninskega sistema je tako podaljšanje upokojitvene starosti. Upokojitvena starost pri 65 letih, kot je bilo predlagano pri zadnji pokojninski reformi, očitno Slovencem ne ustreza, saj se je to možnost zavrnilo na referendumu. Kakšna pa bi bila sprejemlijva upokojitvena starost? Preverili smo, kdaj se upokojujejo drugi evropski narodi in kakšna je njihova pričakovana življenjska doba v primerjavi s Slovenijo ter kolikšna je upokojitvena doba, torej število let med katerimi upokojenci prejemajo pokojnino.

V Sloveniji upokojenci v povprečju prejemajo pokojnino 16,3 leta, kar je osma najdaljša doba med evropskimi državami. Pričakovana življenjska doba Slovencev je 79,3 leta, upokojujemo pa se najkasneje pri 63 letih, kar je ena izmed najzgodnejših upokojitvenih starosti v Evropi. Večina evropskih držav je speljala reformo pokojninskega sistema in gredo v pokoj pri 65 letih oziroma celo pri 67 letih (Nemčija, Norveška, Islandija). Iz tabele je razvidno, da ima Slovenija osmo najdaljšo upokojitveno dobo, kljub temu, da je pričakovana življenjska doba 79,3 leta, kar je le 23. najdaljša življenjska doba v Evropi. To pomeni, da čeprav Slovenci v primerjavi z evropskimi narodi v povprečju ne živimo tako dolgo, prejemamo pokojnino zelo dolgo časa, kar je posledica zgodnjega upokojevanja.

Švicarji se po pričakovani življenjski dobi uvrščajo na prvo mesto med evropskimi državami, saj v povprečju živijo tri leta dlje kot Slovenci, v pokoju pa preživijo le leto dni dlje kot mi. Za Švico, kjer je upokojitvena doba 17,3 leta, se po dolžini upokojitvene dobe uvršča Monako, Italija, San Marino, Francija, Španija in Švedska.

Na dnu lestvice, gledano po upokojitveni dobi sta se znašli Hrvaška in Nemčija. Hrvaška se spopada z zelo nizko pričakovano življenjsko dobo v primerjavi z drugimi evropskimi narodi, saj Hrvati v povprečju živijo le 76,6 leta. Po novem se upokojujejo pri 65 letih in pokojnino tako v povprečju prejemajo le 11,6 let.

Nemčija pa ima po drugi strani eno izmed daljših življenjskih dob, saj Nemci v povprečju umirajo pri starosti nad 80 let. Življenjski dobi pa so prilagodili tudi upokojitveno starost, ki jo postopoma zvišujejo do 67. let starosti. Nemški državljan bo v povprečju tako prejemal pokojnino 13,4 leta oziroma tri leta manj kot Slovenec.

Prebivalci evropskih držav se sicer uvrščajo na vrh lestvice narodov z najdaljšo pričakovano življenjsko dobo, je pokazala raziskava razvojnega programa Združenih narodov United Nations Development Programme. Od evropskih narodov z najdaljšo življenjsko dobo, dlje živijo le prebivalci Japonske in Hong Konga. Skupno gledano, se med 20 držav s pričakovano najdaljšo življenjsko dobo na svetu uvršča kar 12 držav iz Evrope. Med 20 evropskimi državami z najdaljšo življenjsko dobo pa v kar 18-tih ljudje v povprečju živijo dlje kot 80 let.

Spremljajte nas na Facebooku in povejte svoje mnenje ter ideje, kako bi rešili slovensko pokojninsko blagajno?