Kljub zgornjim pretresljivim in mračnim podatkom, ki nam ne obetajo nič dobrega v prihodnosti, pa nam spodnji graf pokaže še slabši realen položaj, v katerem so se znašle evropske države. Na grafu je namreč prikazana brezposelnost mladih od leta 2008 do tretjega četrtletja 2011 v evropskih državah, ki so se znašle v krempljih dolžniške krize. Zadnja stvar, ki jo ohromljena Evropa trenutno rabi, je nezadovoljna mladina brez pravic in upanja o prihodnosti, ki bi se odločila težave reševati na ulicah evropskih mest.

Najvišja stopnja brezposelnosti med mladimi pesti Španijo, saj je v tretjem četrtletju lani po podatkih evropske komisije zrasla že na skoraj 48 odstotkov, po zadnjih neuradnih podatkih pa naj bi na letni ravni 2011 celo presegla 50 odstotkov. To pomeni, da je vsak drugi mladi Španec od 15 do 24 leta brez zaposlitve. Okoli 46 odstotkov mladih je brez službe tudi v Grčiji, nekoliko bolje pa kaže Portugalski, Irski in Italiji. V tretjem četrtletju lani je bilo v teh državah okoli 30 odstotkov mladih brezposelnih. Podoben problem ima tudi Hrvaška, kjer so Hrvati pred nekaj dnevi podprli članstvo v Evropski uniji, saj je vsak tretji mladi Hrvat brez službe. Slovenija med temi evropskimi državami izstopa iz povprečja, saj je stopnja brezposelnosti med mladimi pri nas 'le' 15-odstotna in celo nižja od povprečja evroobmočja, kjer znaša 20,9 odstotka.

Stopnja brezposelnosti med mladimi (v odstotkih)

Se zaradi včeraj podpisane fiskalne pogodbe evropskih voditeljev obetajo boljši časi tudi za mlade iskalce zaposlitve? Po besedah nekdanjega predsednika vlade Boruta Pahorja prinaša podpisani dokument veliko odgovornost, a tudi instrumente, da se s skupno fiskalno politiko doseže izhod iz krize, ki bo dolgoročno pripomogel ne samo k vzdržni javni blagajni, ampak tudi k rasti in zaposlovanju, zlasti mladih. Tudi to je bila včeraj na vrhu EU tema, ob tem pa je Pahor za STA izpostavil, da je bila dejavna politika za zaposlovanje mladih v Sloveniji navedena kot referenčna, kar sicer ne pomeni, da pri nas brezposelnost mladih ni problem, čeprav je manjši kot v povprečju EU.

Stopnja brezposelnosti med mladimi je ponavadi veliko višja od splošne brezposelnosti, ki vključuje vse starostne skupine. Vseeno to ne pomeni, da je veliko mladih med 15 in 24 let brezposelnih, ker se še vedno šolajo in zato ne delajo ter ne iščejo zaposlitve. Mladi, ki se šolajo, niso vključeni v izračun stopnje brezposelnosti in ne vplivajo na število brezposelnih mladostnikov.

Ob tem pa se postavlja vprašanje, ali je stopnja brezposelnih med mladimi v Sloveniji nižja od evropskega povprečja, ker se veliko mladih odloči za študij in dela več let preko študentskega servisa. Delo preko študentske napotnice naj bi bilo namreč le začasno ob študiju, vendar veliko delodajalcev okleva, preden zaposli študenta za določen oziroma nedoločen čas, saj to prinaša tudi višje stroške za delodajalca.

Zaradi tega pa verjetno tudi veliko študentov ne zaključi študija v normalnem času, saj potrebujejo status študenta, da lahko obdržijo zaposlitev preko študentskega servisa. S tem podaljšajo svoj čas študija in ne iščejo aktivno zaposlitve oziroma se ne vpišejo v bazo brezposelnih. Ob tem lahko predvidevamo, da je stopnja mladih brezposelnih v Sloveniji pod evropskim povprečjem tudi zato, ker se veliko študentov odloči za dolgoletni študij in delo preko napotnice ter zato niso vključeni v izračun stopnje brezposelnosti.

Ali mislite, da je brezposelnost med mladimi v Sloveniji problem? Delite z nami svoje mnenje in nas spremljajte na Facebooku!