V letu 2012 bodo morale svetovne velesile vrniti več kot 5.875 milijard evrov dolga, med katerimi se večina spopada tudi z vse višjimi stroški posojil. To pa bodo seveda verjetno občutili tudi njihovi prebivalci prek višjih davkov, nižjih socialnih transferjev, ukinitev različnih pravic, pomanjkanja denarja za javno infrastrukturo in podobno. Po podatkih Bloomberga bodo zahtevane donosnosti 10-letnega dolga vsaj sedmih držav do konca leta višje kot sedaj. Analizirali so države G-7, Brazilijo, Indijo, Rusijo in Kitajsko.

Investitorji bodo v letu 2012 hoteli višje kompenzacije za posojanje denarja državam, ki se srečujejo z vse višjim javnim dolgom, medtem ko se svetovno gospodarstvo upočasnjuje. Mednarodni denarni sklad je tako že znižal napoved za letošnjo gospodarsko rast na štiri odstotke s 4,5 odstotka, kot so jo pričakovali prej. Nižja napoved rasti svetovnega BDP je posledica širitve evropske dolžniške krize, neuspelih ameriških poskusov sprejetja ukrepov za znižanje javnega dolga in ohlajanja kitajskega nepremičninskega trga.

Vse večja je tudi konkurenca med državami, ki bi rade prodale svoje obveznice investitorjem, saj se po besedah Elwina de Groota, ekonomista pri nizozemski banki Rabobank, veliko držav ne more rešiti iz deficitne situacije, ko se dolg le nalaga, kar pa predstavlja enega izmed največjih problemov. Stroški posojil državam v skupini G-7 so po raziskavi Bloomberga, pri kateri so analizirali napovedi ekonomistov in strategov o zahtevanih donosnostih za desetletne državne obveznice, v letu 2011 narasli za kar 39 odstotkov.

Upravljavec sklada pri M&G Investments Michael Riddell, ki upravlja okoli 250 milijard evrov, položaj ocenjuje kot slab, saj se je število kupcev za dolg perifernih evropskih držav očitno zmanjšalo, istočasno pa se je ponudba državnih obveznic povečala, kar ni dobra kombinacija. To smo lahko občutili tudi v Sloveniji, ko je morala vlada za slovenske obveznice jeseni ponuditi okoli sedem odstotkov obresti, saj so investitorji zahtevali tak donos, kljub temu da je slovenski javni dolg še sorazmerno nizek v primerjavi z drugimi državami, ki dolg prodajajo po sedem odstotkov.

Dolg držav G-7, Brazilije, Indije, Rusije in Kitajske, ki letos zapade

Med evropskimi državami mora letos največ dolga vrniti Italija, in sicer 331 milijard evrov. Sledi ji Francija z 283 milijardami evrov in Nemčija z 220 milijardami evrov. Največja dolžnica je Japonska, ki se lahko zadolžuje po nizki zahtevani donosnosti okoli enega odstotka, saj ni odvisna od zadolževanja v tujini, ampak pri domačem prebivalstvu. Prav tako nima večjih problemov s plačevanjem dolga druga največja dolžnica ZDA, ki se zanaša na dolar kot primarno svetovno valuto in nima težav z iskanjem kupcev svojih dolžniških instrumentov.

Spremljajte nas na Facebooku!