A učinkovitega sistema za preganjanje tistih, ki izkoriščajo dobroto darovalcev in delavcev Rdečega križa in Karitas, žal ni. Imre Jerebic, generalni tajnik Slovenske Karitas pravi, da se sicer trudijo, da bi se prevarantom izognili. ''Kdor bi pogledal v čakalnico, kjer ljudje čakajo za pomoč, bi videl, da takšnih ljudi pri nas ni. Pri tem smo zelo previdni, zagotovo pa se tudi mi lahko kdaj uštejemo.''

Boris Plavšič iz Rdečega križa pa dodaja, da v primeru, da so opozorjeni, da nekdo, ki ga uvrščajo med prejemnike pomoči, do te v resnici ni upravičen, to preverijo preko mreže svojih prostovoljcev, ki delujejo na terenu. ''V kolikor se dejansko ugotovi, da posameznik izkorišča pomoč oziroma je ne potrebuje, se mu pomoči ne dodeli. Dejstvo pa je, da upravičenost do pomoči socialno ogroženi vedno dokazujejo z uradnimi dokumenti, kar pomeni z odločbami centrov za socialno delo (CSD), priporočili CSD, dokazili, da so brezposelni …  tako da se na tak način izognemo morebitnim neprijetnostim.''

Bo 1. januarja počila socialna bomba?

Kakšna je številka prevarantov, ki uradno nimajo ne službe, ne dohodkov, ne premoženja, v resnici pa delajo na črno, ne plačujejo davkov in se vozijo z dragimi avtomobili, je težko reči. A zdaj se je tudi država odločila, da bo temu naredila konec. Ali je cel zakon pravičen ali ne, je seveda stvar debate, a pri dodeljevanju socialne pomoči bodo po novem upoštevali vse premoženje posameznika in gospodinjstva, v katerem živi, ne le prejemkov.

Obsežne spremembe socialne zakonodaje po novem letu pa se bodo najbrž poznale tudi v vrstah pred našima največjima dobrodelnima organizacijama. ''Prošenj bo več, prosilcev bo več, saj se bo mnogo ljudi, ki bi sicer lahko prejemali denarno socialno pomoč (varstveni dodatek, državno pokojnino) slednji odpovedalo. Posledično bo to pomenilo povečano število ljudi, ki bodo prosili za pomoč v obliki materialne pomoči, kot tudi v obliki finančnih sredstev,'' pravi Plavšič. Velik strah namreč vnaša selitev varstvenega dodatka in državne pokojnine med socialno pomoč, ki jo je treba po smrti prejemnika državi vrniti v obliki premoženja ali denarja, kar pa je lahko za dediče precejšen zalogaj.

Določba o vračanju socialne pomoči, ki jo je sicer zakonodaja poznala že leta 1978, le izvajala se v praksi ni, je strah v kosti pognala tudi drugim prejemnikom, ne le upokojencem, dodaja Jerebic: ''Že sedaj, preden je zakon stopil v veljavo, so bili ljudje zelo preplašeni in zmedeni glede novega zakona. Že pri pomoči pri nakupu šolskih potrebščinah smo opazili, da določeni prosilci niso hoteli uveljavljati socialne pomoči, čeprav bi bili do določene višine do nje upravičeni. V zadnjem času pa opažamo, da jih je strah, kako bodo preživeli, ker bodo za otroke starejše od 18 let izgubili otroški dodatek. V zadnjem mesecu pa smo od veliko upokojencev dobili informacijo, da se bodo odpovedali varstvenemu dodatku.''

Karitas in Rdeči križ imata pred vrati za 30 odstotkov daljše vrste!

Čeprav v obeh organizacijah poudarjajo, da se bodo trudili prilagoditi tudi večji potrebi po pomoči, vendar pa so potrebe ljudi že zdaj kdaj tako velike, da so na robu zmožnosti. ''V zadnjem letu so predvsem na udaru brezposelni in tudi zaposleni, ki ne dobivajo plače več mesecev ali pa je neredna. Vse več je starejših, ki z nizkimi pokojninami ne zmorejo več. Na udaru so tudi enoroditeljske družine in druge družine z eno plačo ali več družinskimi člani. Zaznavamo, da se stiske poglabljajo. Prošnje za pomoč pri plačilu najnujnejših položnic so se povečala za približno 20 odstotkov,'' pravi Jerebic.

Plavšič pa poudarja, da je Rdeči križ v  letu 2010 pomagal z materialno pomočjo 149.548 socialno ogroženim osebam. ''V letošnjem letu ocenjujemo, da bo številka večja za najmanj 20 –30 odstotkov. Glede na to, da Rdeči križ Slovenije ne razpolaga s sredstvi za direktne finančne pomoči oz. to pomoč nudi le ob nesrečah in izjemnih okoliščinah, teh prošenj pa je veliko,  socialno ogroženi povprašujejo po prehranskih paketih, higienskih artiklih, šolskih potrebščinah. Žal je vedno več tudi prošenj za enkratne denarne pomoči, saj socialno ogroženi ne morejo plačevati najrazličnejših položnic – stanovanjskih obveznosti, elektrike, kurjave, kreditov… Opažamo tudi povečano število prošenj za letovanje socialno ogroženih otrok, prav tako pa tudi prošenj za letovanje socialno ogroženih starejših ter družin.''

Slovenska Karitas je lani pomagala več kot 130.000 družinam in posameznikom, med njimi tudi 20.000 otrokom. ''Med prejemniki materialne pomoči je tudi 18.000 starejših in približno 1.000 brezdomcev. Poleg najnujnejših stvari, kot so hrana, higienski pripomočki in šolske potrebščine, je zelo veliko prošenj za pomoč pri plačilu položnic. Tako smo samo v prvih desetih mesecih letošnjega leta na škofijskih Karitas pomagali pri plačilu položnic v skupni višini 287.000 evrov. Žal pa smo pri tej pomoči zelo omejeni, saj je denarnih sredstev veliko premalo, da bi lahko pomagali v še večjem, želenem obsegu,'' pravi Jerebic.

Slovenci smo dobrodelni, a potrebe so vse večje

Posledice gospodarske krize svoj davek terjajo tudi tukaj, priznavata sogovornika. ''Veliko naših darovalcev je preprostih in skromnih ljudi z majhnimi dohodki, med njimi je tudi veliko upokojencev. Nekateri imajo tudi sami težave s preživetjem in so med tem postali prejemniki Karitasove pomoči. Kljub težkim časom smo veseli, da nam darovalci ostajajo zvesti in prihajajo novi. Zagotovo pa se je znižal povprečni znesek darovanja. Ob tem pa je potrebno povedati, da smo v zadnjih dveh letih doživeli izjemno podporo s strani podjetij, ki nam darujejo predvsem hrano, ki jo lahko s pridom uporabimo,'' pravi Jerebic.

Plavšič pa pravi, da je med finančnimi prispevki 90 odstotkov darovalcev fizičnih oseb, 10 odstotkov darovalcev pa pravnih oseb. Pri fizičnih osebah prevladujejo prispevki med 5–20 evrov, pri pravnih osebah pa prispevki med 50–100 evrov. ''Sicer pa veliko ljudi daruje rabljena oblačila, obutev in nastanitveno opremo.''

Toliko smo darovali letos …

Obe organizaciji tudi razkrivata, koliko sredstev sta v zadnjem času zbrali s svojimi najbolj odmevnimi akcija. ''Na letošnjem Klicu dobrote za družine v stiski se je do sedaj zbralo že 250.000 evrov. To je naša največja in najbolj prepoznavna akcija, ki poteka v Tednu Karitas (zadnji teden v novembru). Upamo, da se bo do konca leta zbralo še več sredstev, s katerimi bomo lahko vsaj za silo pokrili preštevilne potrebe ljudi v stiski.
V spomladanski akciji Pomagajmo preživeti, ki je namenjena predvsem brezposelnim, smo zbrali 194.000 evrov in jih tudi že razdelili. Odmevna pa je tudi akcija Otroci nas potrebujejo za šolske potrebščine, ki smo jih 8.716 otrokom razdelili v mesecu septembru, in akcija Za srce Afrike. V številnih manjših akcijah zbirajo sredstva tudi župnijske in škofijske Karitas, podatek o zbranih sredstvih bo znan v začetku prihodnjega leta. Ob tem je potrebno povedati, da so nam pri pomoči v izjemno podporo sredstva, ki jih pridobimo na razpisu FIHO (Fundacija invalidnih in humanitarnih organizacij) ter hrana, ki jo dobimo iz intervencijskih zalog EU,'' pravi Jerebic.

Plavšič pa pravi, da so lani iz naslova akcij skupaj zbrali 604.228,00 evrov. ''Letos pa smo v akciji »Peljimo jih na morje«  zbrali 100.311,00 evrov, ki jih je prispevalo 4.498 darovalcev. Akcija je bila konec meseca septembra zaključena, z zbranimi sredstvi smo letovanje omogočili 210 otrokom in 100 starejšim iz socialno ogroženih sredin. V akciji "Lepo je deliti" pa je trenutno zbranih 127.075 evrov, ki jih je prispevalo 6.952 darovalcev. Akcija bo zaključena 31. 12. 2011, z zbranimi sredstvi pa bomo zagotovili prehranske pakete.'' V lanskem letu so s to akcijo skupaj zbrali 156.017,32 evrov.

Spremljajte nas na Facebooku!