V tem primeru med sestrama. Tisto, ki je v hiši živela in 10 let skrbela za mamo, ki je bila priklenjena na posteljo, in tisto, ki se je odselila pri 18-ih, vmes prišla nekajkrat na obisk, a po materini smrti zahtevala hišo ali vsaj polovico njene vrednosti. Sodišče melje počasi, zasuto s podobnimi primeri, sestri pa se vmes prepirata, pele so že celo pesti.

Kdo ima prav, bo seveda odločilo sodišče, tukaj pa bomo pogledali, kako se je takšnim situacijam mogoče izogniti. Najboljši korak je seveda, čeprav tudi to sproža spore, da starši oziroma imetniki premoženja le-lega razdelijo že pred smrtjo oziroma da pripravijo oporoko, ki bo vsaj načeloma zdržala tudi morebitno izpodbijanje pred sodiščem.

Kako napisati dobro oporoko?

Oporoko kot pravni institut ureja Zakon o dedovanju. "Oporoka je enostranska izjava oporočitelja, kako naj bo njegovo premoženje razdeljeno po njegovi smrti, zato za njeno veljavnost ni potrebno pridobiti posebnega soglasja od osebe, ki bo z oporoko pridobila določeno korist. Če oporoke ni, se deduje po pravilih, ki jih določa Zakon o dedovanju, torej nastopi zakonito dedovanje," pojasnjuje odvetnik Jernej Kos iz odvetniške pisarne Carmen Dobnik.

Poznamo več vrst oporoke, ki se med seboj ločujejo po obliki. Delitev oporok je pomembna z vidika njene veljavnosti. Če se namreč zapustnik odloči sestaviti oporoko, izbere določeno obliko. Ko izbere obliko, mora spoštovati obličnost, ki jo zahteva ta oblika.

V praksi so najbolj poznane:

Lastnoročna oporoka: Oporočitelj napiše oporoko lastnoročno, ki pa mora biti tudi lastnoročno podpisana. K temu mora biti dodan še datum nastanka oporoke. To so najbolj pogoste in najcenejše oporoke. Njihova težava pa je, da se lahko še pred smrtjo izgubijo ali uničijo.

Pisna oporoka s pričami: Oporočitelj, ki zna brati in pisati, lahko naredi oporoko tako, da oporoko lastnoročno podpiše v prisotnosti dveh prič in hkrati izjavi, da je to njegova oporoka. Na oporoki morata biti tudi lastnoročna podpisa obeh prič. Tudi priča mora biti polnoletna oseba, ki zna brati in pisati. Tudi takšne oporoke so pogoste glede na to, da večina ljudi oporoko napiše na pisalni stroj ali računalnik. Priče ne smejo biti dediči po oporoki, največkrat pa so to sosedje. Takšne oporoke delajo tudi odvetniki, ki priskrbijo priče.

Notarska oporoka: Oporoko lahko sestavi tudi notar v obliki notarskega zapisa na podlagi izjave oporočitelja. V tem primeru notar na podlagi Zakona o notariatu izvede vse potrebno za veljavnost in obličnost oporoke. Takšna oporoka se v praksi šteje za najvarnejšo in težko izpodbojno. Lahko pa oporoko (lastnoročno ali s pričami) oporočitelj predloži notarju v hrambo. Notar takšno oporoko shrani, notar obvesti notarsko zbornico, ki vodi centralni register oporok, da hrani oporoko. Ko sodišče začne zapuščinski postopek, pozove notarja, naj oporoko predloži sodišču. Notar načeloma ne overovi podpisa na oporoki, saj ta overovitev nima pravnega učinka. Ta nastopi že s podpisom oporočitelja.

Zakon dopušča sklenitev tudi drugih oblik oporoke, a so te redkejše. "Mogoče bi omenili le še izredne oporoke, ki se uporabljajo v primeru nastopa posebnih okoliščin, npr. naravnih nesreč, nenadnega poslabšanja zdravja, in je zato potrebno oporoko hitro sestaviti. To so predvsem: vojaška oporoka, oporoka, sestavljena na ladji ali letalu, in ustna oporoka, kjer sta potrebni dve priči," še dodaja Kos.

Obrazce za pisanje oporoke je sicer mogoče najti tudi na spletu. So cenejši, kot če oporoko sestavi odvetnik ali drug strokovnjak s področja (dednega) prava. "Vendar kljub navedenemu svetujemo, da oporoke oz. drugih pravnih pisanj osebe same doma naj ne sestavljajo, saj gre pri vsakem posameznem primeru za določene pravne specifike, ki pa niso zajete niti niso predvidene v samem obrazcu," pravi Kos. Cena odvetniških stroškov za sestavo oporoke je sicer odvisna od vrednosti premoženja, ki se bo dedovalo. Za enostavno oporoko, sestavljeno pri odvetniku, se začnejo cene pri 120 evrih.

Kot že navedeno predhodno je oporočitelj tisti, ki z oporoko določi, kako naj bo njegovo premoženje, ki ga bo imel v trenutku smrti, razdeljeno in komu naj kaj pripada. Zato je razumljivo, da naj bo v oporoki napisano, kako naj zapustnik razpolaga s svojim premoženjem za čas smrti.

Oporoka v času življenja oporočitelja nima nobenega učinka in oporočitelj do svoje smrti s premoženjem lahko razpolaga, kot želi. "Oporočitelj mora biti star vsaj 15 let in mora biti razsoden. Sposoben mora biti razumeti pomen oporoke in njene posledice. V teoriji in praksi se za oporoko ne zahteva popolne poslovne sposobnosti kot npr. pri razpolaganju z nepremičninami, temveč je določena nižja raven sposobnosti."

Oporočiteljeva sposobnost se presoja v vsakem konkretnem primeru posebej. Prav oporočiteljeva sposobnost pa je največkrat razlog za izpodbijanje oporoke. V praksi se to kaže na način, da določen dedič zapustnika tik pred njegovo smrtjo prepriča, da naj njemu nakloni vse premoženje, in s tem prikrajša druge zakonite dediče. Spori so tudi v zvezi z obliko oporoke, npr. niso prisotne priče ali te po oporoki dedujejo. Spor lahko gre tudi v smeri ponarejenega podpisa na oporoki.

"Deduje vsak, ki je živ v trenutku oporočiteljeve smrti, razen v primeru, da oporočitelj v skladu z določbami Zakona o dedovanju razdedini dediča. Deduje lahko tudi nerojen, a že spočet otrok, vendar pod pogojem, da se rodi živ. Tudi pravne osebe lahko dedujejo, a le na podlagi oporoke, to pomeni, da na podlagi zakona ni mogoče," pravi odvetnik Kos.

Pri dedovanju ni nujno, da dedič s premoženjem oporočitelja pridobi samo koristi. Dediči v primeru, da izrecno izjavijo, da sprejemajo vse koristi po oporočitelju, odgovarjajo tudi za oporočiteljeve dolgove, ki jih je ta imel ob smrti. Enako velja tudi v primeru zakonitega dedovanja. Dediči za dolgove odgovarja le do višine podedovanega premoženja.

Poleg dedičev lahko oporočitelj določi tudi volilojemnike Volilojemniki so osebe, ki jim oporočitelj ne nameni celotnega premoženja oziroma določenega dela premoženja, ampak le posamezno korist ali posamezno stvar – npr. motorno kolo, orodje ... 

Če si premislite, lahko oporoko seveda spremenite

Ko oporočitelj sestavi oporoko, ta velja, a kot rečeno, pravno učinkuje šele ob smrti zapustnika. Ker pa gre za enostransko izjavo volje, lahko do svoje smrti kadar koli oporoko prekliče ali spremeni. "Najlažji način je sklenitev nove oporoke, zato je pomembno, da se oporoko datira. Oporoko se lahko prikliče z njenim uničenjem. Če pa je oporoka v notarski hrambi, pa se lahko oporoko prekliče na način, da se notarja to izrecno obvesti oziroma se oporoko vzame iz hrambe in uniči," pojasnjuje Kos.

Nujnih dedičev se z oporoko ne boste znebili

Pri pisanju oporoke se sicer nujno zavedati, da so oporočiteljevi nujni dediči, torej potomci, starši, zakonec, zunajzakonski partner, vedno upravičeni do dedovanja dela njegovega premoženja, ne glede na to, ali v oporoki so ali niso omenjeni. "To je njihova zakonska pravica, ki je z oporoko ni mogoče omejiti, razen če obstajajo razlogi, ki dovoljujejo razdedinjenje dedičev. Res pa je, da morajo nujni dediči izrecno zahtevati nujni delež, saj ga sodišče ne upošteva po uradni dolžnosti," zaključuje Kos.

Spremljajte nas na Facebooku!