In to že dolgo, le da je bila ena izmed prvih, v primeru katere se je država spomnila na za večino že zdavnaj pozabljen zakon iz leta 1976 o vračanju socialne pomoči. Če obnovimo zgodbo, leta 1997 sta tako Silva kot njen mož izgubila zaposlitev, zato sta nekaj let prejemala socialno pomoč. Ko je mož umrl, je na zapuščinski razpravi ugotovila, da je med dediči tudi država, ki hoče 12.626 evrov. Ker jih seveda ni imela, se je država odločila vzeti njivo.

Silvin primer je še vedno na sodišču, obstaja namreč možnost, da se država svojemu deležu odpove. Silva pa je "vse reveže v državi" v izjavi za 7Dni pozvala, da preden zaprosijo za pomoč, temeljito razmislijo, da ne bodo kasneje jokali kot ona.

A če se je marsikdo medtem iz Silvine zgodbe že naučil, da bodo morali po njegovi smrti prejeto pomoč vrniti njegovi dediči, bo prvega januarja eksplodirala nova bomba – s polletno zamudo bo začela veljati spremenjena socialna zakonodaja.

Konec za goljufe ali še več revščine za revne?

Na ministrstvu za delo in socialne zadeve trdijo, da bodo z njo na prste stopili goljufom. Saj veste – sosedu, ki živi v vili, a je uradno brez prihodkov, pa mamica, ki zjutraj pripelje otroka v vrtec v BMW, zaradi "revščine" pa je oproščena plačila vrtca … Poudarjamo – tako pravi teorija spremembe!

O pomoči bodo odločali glede na celotno premoženje prosilca – vštete bodo tako nepremičnine kot premičnine – prihranki na transakcijskih računih, vrednostni papirji, hranilne vloge, avtomobili, plovila ...

Adijo, državna pokojnina, pozdravljena socialna podpora in vračanje državi!

Pomembna sprememba je, da bo država z novim letom ukinila državne pokojnine. Te trenutno prejema nekaj čez 15.000 upokojencev, starejših od 65 let, ki nikoli niso plačevali socialnih prispevkov. Te bo nadomestila nova oblika socialnih transferjev, zaprosili bodo lahko za socialno pomoč in varstveni dodatek, kar bo skupaj znašalo okoli 450 evrov na mesec in je sicer res precej več kot zdajšnjih 200 evrov, kolikor je znašala državna pokojnina.

A do tega ne bodo upravičeni vsi. Nova "državna pokojnina" se bo namreč po novem nanašala na premoženje celotnega gospodinjstva in ne bo več pravica posameznika. Od dobrih 15.000 prejemnikov državnih pokojnin jih bo ta status ohranilo okoli 1.000, kar pomeni, da bo večina ljudi ostala brez tega prejemka. Poleg tega ministrstvo ocenjuje, da bo petina upokojencev izgubila varstveni dodatek; na novo ga bodo pridobili kmečki upokojenci in obrtniki z nizkimi pokojninami.

Kot socialna pomoč bo od zdaj tudi varstveni dodatek po novem letu vračljiv prejemek. Na kratko, če ga boste želeli imeti tudi po 1. 1. 2012, ga bodo po vaši smrti vračali vaši otroci ali drugi dediči (brez obresti). Ob odobritvi bo država v zemljiški knjigi naredila zaznamek, da se temu slučajno ne bi poskusili izogniti.

Če pa naslednikov s tem ne želite obremenjevati in mislite, da lahko preživite tudi brez tega zneska, se lahko varstvenemu dodatku odpoveste, to storite tako, da svojo odločitev Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje sporočite do konca tega leta.

Višina državne štipendije se bo po podatkih MDDSZ od 1. 1. 2012 zelo povišala. Znesek osnovne državne štipendije brez dodatkov se tako z dosedanjih 38,97 evra za dijaka oziroma 58,47 evra za študenta povišuje na zneske v razponu od 100 do 190 evrov osnovne državne štipendije brez dodatkov. Mogoče bo prejeti tudi dodatke:

- dodatek glede na vrsto in področje izobraževanja v višini 30,31 evra,
- dodatek za učni oziroma študijski uspeh v višini 20,56 evra oziroma 37,90 evra,
- dodatek za bivanje v višini 85,53 evra oziroma dodatek za prevoz v višini od 48,73 evra do 100,71 evra,
- dodatek za štipendiste s posebnimi potrebami v višini 50,89 evra.

Povišuje se cenzus za pridobitev državne štipendije:
- Vstopni cenzus za pridobitev državne štipendije je trenutno 462,36 evra na družinskega člana (do 65 % bruto minimalne plače v letu 2010).

- Vstopni cenzus za pridobitev državne štipendije bo od 1. 1. 2012 odmerjen glede na neto povprečno plačo v RS, kar bi po podatkih za avgust 2011 (988,45 evra) znašalo 523,87 evra na družinskega člana (53 % povprečne neto plače za avgust).

Otroški dodatek za dijake do 18. leta starosti se torej zvišuje. Vendar se bo pri odločanju o pravicah bolj kot do zdaj upoštevalo premoženje, zaradi česar bo lahko znesek prejemka posameznika nižji kot do zdaj, nekateri bodo lahko katero od pravic tudi izgubili.

Glede na število otrok se skupna višina otroškega dodatka določi za vse otroke, ki so upravičeni do otroškega dodatka, tako da se seštejejo posamezni zneski otroških dodatkov za vsakega otroka.

Resnični učinki zakonodaje bodo najbrž vidni šele po tem, ko bo zaživela v praksi. Za zdaj najbolj razburja del, vezan na velikost nepremičnin.

Velikost nepremičnine namreč vpliva na pridobitev socialnih transferjev in njihovo višino. Če ste v stanovanju sami, država meni, da je primerna površina 60 kvadratnih metrov, za dvočlansko družino 90 kvadratnih metrov, tričlansko 110 kvadratnih metrov, štiričlansko 130 kvadratnih metrov in tako naprej. Če je vaše stanovanje za 30 kvadratnih metrov preveliko, bo računalnik izračunal tržno vrednost presežka, nato ga bo preračunal v fiktivni dohodek, izračunal, koliko obresti bi dobili, če bi ta denar naložili v banko, in vam na koncu ta znesek odračunal od socialne pomoči.

Na centrih za socialno delo se držijo za glavo

Sive lase nova zakonodaja ne povzroča le prejemnikom, ampak tudi tistim, ki se bodo z zakoni birokratov morali spoprijeti v praksi, torej delavcem na centrih za socialno delo. Ne vedo, kaj in kako bo po prvem dnevu novega leta, pravijo. Večinoma bolj po tiho, saj si ne upajo javno izpostaviti, pričakujejo pa veliko dela in težkih situacij, ko bodo ljudje obupano prosili za pravice, ki jih ne bodo mogli več uveljavljati. Morda bo kdo tudi grozil, a tega, da se gnev uporabnikov njihovih storitev vedno zlije nanje, čeprav zakone "v Ljubljani predpisujejo tisti, ki nimajo pojma, kaj se dogaja po državi", kot slikovito pove ena od socialnih delavk, so že navajeni.

Iz izkušenj tudi pričakujejo, da se bo veliko prejemnikov varstvenega dodatka in drugih socialnih pomoči iz strahu, da bi morali njihovi otroci pomoč odplačevati, le-tej odpovedalo in bodo živeli v še večji bedi.

Sami sebe pa socialni delavci sprašujejo, kako se bodo v kratkem času sami naučili trinajstih pravic do denarnih prejemkov, subvencij in znižanih plačil, ki se bodo reševale z eno vlogo in eno odločbo? Pričakujejo pa tudi tehnične težave. Nova vloga obsega enajst strani vprašanj, iz dosedanjih izkušenj pa sklepajo, da je najbrž polovica prosilcev ne bo znala sama izpolniti. Torej bodo prepuščeni na milost in nemilost socialnih delavcev, ki si za ene vzamejo veliko časa, druge odslovijo po hitrem postopku.

Spremljajte nas tudi na Facebooku!