Kako se je vse skupaj začelo?

Sedemletnica prihaja iz umetniške družine, oče je slikar in filmski ustvarjalec, mati fotografinja. Ko je imela samo devet mesecev, se spominja oče Michael Andre, se je splazila na njegovo platno in pričela barvati. Bilo ji je všeč in v samo letu dni je imela družina že 60 njenih slik. Ko je bila stara 20 mesecev, je mati Nikka Kalashnikova (rojena v Rusiji) njena dela odnesla k svojemu galeristu. "Gledala sem njene slike in čutila, da so zelo dobre," pripoveduje. "Toda galeristu sem povedala le, da gre za žensko umetnico. Konec koncev nikoli ne prideš v galerijo in rečeš, da so to slike 24-letne ali 84-letne umetnice. Želela sem samo, da jih nekdo vidi in sam oceni, kako dobre so."

Prizna, da se je počutila precej "čudno" in "trapasto", ko je prišla v galerijo z deli svojega otroka. "Na pol sem bila prepričana, da se mi meša in sem v resnici – kot njena mati – le preveč ponosna na vse, kar naredi." Toda galerist je bil navdušen in je želel njene slike vključiti v naslednjo skupinsko razstavo. Šele ko je začel njeno delo promovirati v medijih, Nikki ni preostalo drugega, kot da prizna, da gre za njeno hčer. Galerist je bil presunjen. Spraševal se je, ali sploh lahko razstavlja in prodaja dela otroka, in se je o tem posvetoval s strokovnjaki tako na umetniškem kot pravnem področju. Zaključili so, da starost ni pomembna, če otrok slika, ker ga to veseli – dela morajo govoriti sama zase.

Slike, vredne celo več deset tisočakov

Tako je bila Aelita stara komaj štiri leta, ko je imela prvo samostojno razstavo. 24 slik je bilo prodanih za ceno od štirih do desetih tisočakov. Ob naslednji razstavi je ena izmed slik že dosegla ceno 12 tisočakov. Razstav ni imela več le v Avstraliji, temveč celo na luksuznem Manhattnu, ki je središče umetniškega sveta. Do sedaj je najdražje delo prodala za 50 tisočakov. Kar veliko denarja za otroka, ki nima nobene formalne umetniške izobrazbe. Ima pa starša, umetnika, ki se z njo veliko ukvarjata. Nikakor pa ne slikata namesto nje, se morata med drugim ves čas braniti, kar dokazujeta z videoposnetki hčerkinega ustvarjanja, ki jih dela oče, priznani filmski ustvarjalec.

Jasno je, da Aelita rada slika, ali pa bo postala tudi naslednji Pablo Picasso, še en umetnik, ki je začel slikati in prodajati svoja dela že zelo zgodaj, bomo videli. Psihologinja dr. Ellen Winner se ukvarja z otroki, ki so geniji, in trdi, da res obstajajo. Je pa pomembno, da svoj talent tudi razvijajo, da v primeru slikanja ure in ure preživijo s čopičem v roki. Če tega ne počnejo, jim ne pomaga, da so geniji. "Pri teh otrocih gre za kombinacijo njihovih osebnih lastnosti," razlaga. "To pomeni, da so sami po sebi disciplinirani in potrpežljivi. Slikati so sposobni od trenutka, ko se zbudijo, do trenutka, ko je spet čas za spanje. In za kombinacijo staršev, ki so pripravljeni njihov talent razvijati. Genije namreč najdeš samo tam, kjer jih iščeš." Takšni otroci naj bi bili sicer povsem običajni. Nenavadni so samo na enem samem področju, kot je Aelita pri slikanju.