Tri mesece nazaj je bila družina Talbot - Jones še ena povsem povprečna britanska družina. V valižanskem mestu Newport so imeli vrstno hišo. Deborah je delala v supermarketu. Glyn je vozil taksi. Nato pa sta oba izgubila službo, nove pa ni in ni bilo.

Trudila sta se najti novo zaposlitev, a tudi zato, ker imata oba več kot 40 let, je bilo to še težje. Nista več zmogla plačevati obrokov za svojo hišo in banka jo je zasegla. Kar naenkrat se je družina s 23-letno hčerko Rachel znašla na cesti. Oziroma v svojem avtomobilu. Avto je bila še edina streha nad glavo, ki jim je ostala.

"Nimamo družine ali tako dobrih prijateljev, da bi nas vzeli pod svojo streho," pove za Daily Mail Deborah Talbot. "Za pomoč smo prosili mestne socialne službe. Toda ker Glyn ni hčerkin biološki oče, ampak je uradno samo moj partner, za oblasti nismo družina, zato nismo upravičeni do pomoči pri iskanju začasne namestitve, dokler se spet ne postavimo na lastne noge, so nam pojasnili."

Ponoči spijo v avtomobilu, ki je večji, a kljub temu ne tako velik, da bi v njem lahko udobno spale tri odrasle osebe. Zato pogosto v svojih spalnih vrečah zaspijo kar na klopicah v parku. Kuhinje nimajo, zato se prehranjujejo s hrano, ki jo je mogoče kupiti že pripravljeno. Umivajo se v stranišču mestnega mladinskega centra.

Toda upajo, da se bo življenje obrnilo na bolje. Deborah se je uspela za polovični delovni čas zaposliti kot čistilka v šoli, Glyn, ki se bliža šestdesetim, spet za krajši delovni čas vozi taksi. Hči pomaga, kolikor ji dopušča čas, saj mora tudi študirati. Toda upajo, da jim bo uspelo najti stanovanje, za katerega bodo zaslužili dovolj, da bi ga lahko najeli. Toda še vedno so pretreseni, kako hitro je danes mogoče pasti na dno.