"Pri nas vsi razmišljajo, da ni nič mogoče," pove Jan Habat. "Te miselnosti v Kanadi ni. Zato hočemo mladim pokazati, da je mogoče delati in ustvarjati v vsakih okoliščinah. Tudi sedaj, ko gospodarstvo morda res ni v najboljšem stanju." Navdušili so se tudi nad odnosom, ki ga imajo Kanadčani do konkurence. "Pri nas se je bojimo, tam pa razmišljajo: če bo konkurent dober, bom moral biti jaz še boljši, kar spodbuja napredek cele države. Namesto da bi si metali polena pod noge, si je treba pomagati. Danes bo morda boljši kdo drug, naslednji teden pa boš boljši ti. Na koncu bomo boljši vsi, vsi bomo živeli bolje."

Za zagon projekta so porabili lastne prihranke in se ga tudi lotili tako, da so enostavno za šest tednov odpotovali v Kanado in tam iskali možne partnerje. ""Na sestanke so nas sprejeli ljudje, ki nam tu ne bi niti odpisali na mail," pove David Aleš. "Nikogar ni zanimalo, ali imamo kakšno funkcijo ali pa smo samo trije študentje. Cenijo to, da pristopiš s konkretno idejo in se ne ozirajo na leta, diplomo, to, ali imaš veze in poznanstva." Slovenski častni konzul je bil tisti, ki jih je samoiniciativno povezal s profesorjem dr. Laurenceom Hewickom, ker je menil, da gre za sodelovanje, ki bi tega zanimalo. Imel je prav. Dr. Hewick je z veseljem postal njihov mentor, uredil pa je tudi, da je program postal akreditiran, da torej vsi udeleženci, ki so še študentje, prejmejo 12 kreditnih točk.

Prednost programa je, da je zelo praktičen. "Udeleženci bodo vsak dan dobili primere iz resničnega življenja, ki bodo povsem aktualni, zato danes sploh še ne vemo, kateri bodo," razlaga Juš. "In nalog ne bo mogoče rešiti s teorijo, treba bo razmišljati. To nam je bilo namreč ravno tako všeč v Kanadi. Da je pri njih delo profesorja, da te pripravi do razmišljanja. Tudi naš mentor nam na mail pošlje članek, nam da dve iztočnici in nas vpraša za mnenje. Potem mu vsi trije odgovorimo drugače, on pa pove, da so bili vsi odgovori pravilni, njegova naloga pa opravljena, ker nas je želel pripraviti do razmišljanja." 

Mladi bodo dobili pravo poslovno priložnost

Ves čas izmenjave se bodo pisali tudi poslovni načrti in trije najboljši bodo na koncu predstavljeni investitorjem, tako da bo obstajala možnost, da 21-dnevna poletna šola postane prvi korak do uspeha v tujini. Sicer pa bo mogoče prejeti vsaj zelo konkreten odziv, kakšen potencial ima ideja oziroma kaj ji morda še manjka. Program ni namenjen le študentom ekonomije, ampak vsem mladim, ki jih zanima podjetništvo. "Veseli bomo tudi, če bo kateri izmed udeležencev nato želel pomagati pri nadaljni realizaciji projekta," pravijo. Cilji so veliki. "V dveh, treh letih bi radi dosegli, da bi se izmenjave lahko udeležili mladi iz vseh kontinentov," pove Jan. "S tem bi udeleženci dobili poznanstva v drugih državah, ki bi jim prišla prav, ko bi želeli svoj posel razširiti na njihova tržišča. Radi pa bi imeli tudi izmenjave v drugih državah, recimo v Singapurju, Moskvi, Braziliji … Vsaka bi pokrivala katero drugo temo v podjetništvu."

Preberite si še zgodbo 25-letne Urške Sršen, ki jo je pri izvedbi njene podjetniške ideje podprla celo Jessica Alba.