Številni nemški mediji so poročali, da so se stroški oskrbe spet zvišali in da je sedaj treba odšteti več kot 3000 evrov na mesec.
"Povprečni stroški v domu za ostarele brez subvencij znašajo 3248 evrov," je za DW povedal Vdek (Združenje nadomestnih zavarovalnih skladov) – združenje, ki zastopa interese več obveznih zdravstvenih zavarovalnic. To je ogromen znesek, če upoštevamo, da je povprečna mesečna pokojnina v Nemčiji okoli 1100 evrov.
Nemška zvezna ministrica za zdravje Nina Warken (CDU) meni, da je reforma zavarovanja nege za ostarele nujna. Čeprav je bil to velik dosežek, Warken pravi, da se je prepad med prihodki in odhodki drastično poglobil. "To se ne more nadaljevati," je povedala novinarjem medijske skupine Funke.
Beate Linz-Eßer, direktorica doma za ostarele Erikaweg v Hildnu v Severnem Porenju-Vestfaliji, govori o veliki negotovosti v ustanovi, ki jo vodi. V intervjuju za DW je povedala, da so vse višji stroški oskrbe za njihove stanovalce ogromno breme. "Prav tako se nenehno bojijo, da ne vedo, kako dolgo bodo te stroške lahko krili z lastnimi dohodki ali premoženjem. Stanovalci domov za ostarele in slabotne morajo sami prispevati k stroškom oskrbe," je poudarila.
Linz-Eßer je razkrila, da imajo v domu stanovalko, ki je v situaciji, ko ji lastni dohodek ne zadostuje in mora zdaj prositi za pomoč. "Sramuje se tega in pravi: 'Vse življenje sem se znašla sama. Vedno sem delala, zdaj pa sem proti koncu življenja odvisna od socialne pomoči.'," je razkrila. Pogosto pride v njeno pisarno, kot pravi direktorica doma za ostarele, da bi se o tem pogovorila.
Zavarovanje za dolgotrajno oskrbo – pomoč v starosti
Zakonsko zavarovanje za dolgotrajno oskrbo je že 30 let del nemškega sistema socialne varnosti. Ta sistem velja za model v mnogih državah. S tem zakonom želijo doseči, da starejši živijo samostojno življenje. To zavarovanje krije del stroškov potrebne oskrbe. Gre za obvezno zavarovanje, ki ga skupaj krijejo delodajalci in delojemalci. Trenutno se za ta namen izplača 3,6 odstotka dohodka. Praviloma zavarovanje za dolgotrajno oskrbo ne krije vseh potrebnih stroškov. Danes je skoraj tretjina stanovalcev domov za ostarele odvisna od subvencij iz socialnih skladov, ker lastni dohodki stanovalcev ne zadostujejo za kritje vseh stroškov.
Vedno več starejših, posledično vedno več stroškov
Prebivalstvo Nemčije se stara. Povprečna pričakovana življenjska doba je približno 79 let za moške in 84 let za ženske. Težava je v tem, da vse več starostnikov pomeni tudi vedno večja potreba po oskrbi. Sistem pa te več ne zmore kvalitetno izvajati ...

Decembra 2023 je po podatkih Zveznega statističnega urada oskrbo potrebovalo približno 5,7 milijona ljudi. Ta številka se bo do leta 2055 zaradi staranja prebivalstva povečala za 37 odstotkov. Za številne starejše še vedno skrbijo družinski člani doma, približno 85 odstotkov. Mnogi Nemci, ki potrebujejo pomoč, živijo v domovih za ostarele, kjer stroški že leta hitro naraščajo.
Združenje nadomestnih skladov je za DW povedalo, da se je osebni prispevek za oskrbo povečal z 1772 evrov leta 2018 na sedanjih 3248 evrov. Razlika je ogromna!
Zdravstveni ekonomist profesor Heinz Rothgang v intervjuju za DW pojasnjuje, da je povečanje predvsem posledica dveh dejavnikov: "Oskrba je bila dolgo slabo plačan poklic. Toda v zadnjih desetih letih plače v tem sektorju rastejo hitreje kot v drugih sektorjih gospodarstva; približno dvakrat hitreje. Enako velja za zaposlovanje: V Nemčiji imamo v ustanovah premalo negovalcev. A to se postopoma spreminja. Zdaj imamo več zaposlenih in jih bolje plačujemo. Zato so stroški oskrbe višji."
Direktorica doma za ostarele v Hildnu, Beate Linz-Eßer, kritizira trenutni koncept zavarovanja za oskrbo. "Nemogoče je, da bi morali stanovalci domov plačevati usposabljanje negovalcev. V drugih sektorjih te stroške krije država. Prav tako ni prav, da stanovalci sami krijejo stroške naložb. V bolnišnicah te stroške krije država ali dežela. Tudi to morajo plačati naši stanovalci," je opozorila.
V Nemčiji morajo stanovalci domov za ostarele plačati ne le za stroške oskrbe, nastanitve in prehrane, temveč tudi za vzdrževanje domov in usposabljanje osebja, potrebnega za oskrbo starejših. Torej od 3248 evrov stroškov oskrbe te postavke predstavljajo 1488 evrov. In: vsi ti stroški še vedno naraščajo
Beate Linz-Eßer želi ohraniti kakovost storitev, ki jih zagotavlja ustanova, ki jo vodi. A pravkar je opravila natančen izračun in mora stroške ponovno zvišati. "Osebni prispevek se bo moral povečati, do 3700 evrov za nove stanovalce," je dejala.
Prispevek, ki ga morajo plačati ljudje, ki potrebujejo oskrbo, se s starostjo zmanjšuje, bivanje v domu za ostarele pa postaja cenejše. Fiksni znesek prevzame zavarovanje za dolgotrajno oskrbo. Poleg tega mnogi ljudje prejemajo dodatne subvencije zaradi zdravstvenih omejitev ali bolezni. Vendar je sistem na robu propada.
Kako izstopiti iz te situacije?

Ministrica za zdravje Nina Warken (CDU) predlaga ustanovitev komisije za reformo. Zasebni prispevki morajo imeti večjo vlogo, pravi. V tem in prihodnjem letu bo država posredovala s finančno injekcijo dveh milijard evrov za socialno zavarovanje. Vendar bo to državno posojilo iz davčnih prihodkov pomagalo le kratkoročno.
V intervjuju za DW zdravstveni ekonomist Rothgang predstavlja svoje zamisli za temeljno reformo. "Ena od možnosti je, da se v sistem uvedejo davčna sredstva, državne subvencije, kot se to že počne pri pokojninskem in zdravstvenem zavarovanju. Druga možnost bi bila, da se vključijo tisti, ki so dolžni plačevati več prispevkov, zlasti tisti z višjimi dohodki. Lahko bi rekli, da bi se obvezni prispevek moral plačevati od vseh dohodkov, vključno z dohodki od kapitala ali oddajanjem nepremičnin v najem," je dejal.
Zvezno računsko sodišče v vsakem primeru opozarja na morebitni kolaps. Sektor zavarovanja za dolgotrajno oskrbo se do leta 2029 sooča s finančnim primanjkljajem v višini več kot 12 milijard evrov.
Vir: DW
Se vam zdijo informacije pomembne? Vam je članek všeč? Delite ga s prijatelji!
Najbolj brane novice:
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV