Ob visokih podražitvah cen električne energije, zemeljskega plina in hrane bodo domovi brez pomoči države prisiljeni izvesti izredne uskladitve cen oskrbe, opozarjajo v Skupnosti socialnih zavodov Slovenije. "Zemeljski plin se je kljub uredbi o regulaciji cene zelo podražil, saj je cena 300 odstotkov višja kot lani, brez regulacije pa bi bila 700 odstotkov višja. Podobno je pri električni energiji, saj se bo cena pri večini izvajalcev povečala za dobrih 130 odstotkov, sicer pa za še bistveno več, čeprav so zavodi vključeni v Uredbo o določitvi cen električne energije," je pojasnil njihov sekretar Denis Sahernik.
"Prav tako domovi poročajo, da so ob podpisu novih pogodb z dobavitelji v povprečju zabeležili kar 20-odstotno povečanje cene živil. Kjer so se jim pogodbe iztekle nedavno, pa podpisujejo pogodbe po še višjih cenah," je izpostavil. Domovi se hkrati soočajo z vprašanjem financiranja dodatnega kadra, ki je nastalo po uredbi o kadrovskih normativih. Sredstva za financiranje dodatnega kadra so zagotovljena v noveli Zakona o dolgotrajni oskrbi, ki pa zaradi zahteve za referendum opozicijske SDS septembra še ne bo stopila v veljavo.
Tudi v domovih ugotavljajo, da bodo brez pomoči države primorani dvigniti cene. "Poslujemo v zelo negotovih razmerah, vseskozi pa se trudimo, da je za stanovalce kar najbolje poskrbljeno," je poudarila direktorica DSO Ljubljana Vič-Rudnik, mag. Melita Zorec. "A brez pomoči države bomo tudi v našem domu prisiljeni izvesti izredno uskladitev cen oskrbe. Zaenkrat še ne ne vemo, za koliko, saj še pripravljamo podrobne izračune, upamo pa, da nam bo prej na pomoč priskočila država," je sporočila. Sicer verjame, "da bodo odločevalci tudi na sistemski ravni zagotovili, da se tako izjemne visoke rasti vseh stroškov ne bo preneslo na pleča stanovalcev in njihovih svojcev", pri čemer bi jim po njenih ocenah v največji meri pomagalo, "če bo vlada potrdila predlog Skupnosti socialnih zavodov Slovenije, da se iz proračuna zagotovi financiranje razlike med lansko in letošnjo ceno energije in hrane".

Tudi v DSO Novo mesto že zelo občutijo dvigovanje cen na vseh področjih. Predvsem visok porast stroškov beležijo pri električni energiji, ki so od meseca aprila višji kar za 180 odstotkov, medtem ko so stroški živil na mesečnem nivoju višji za okoli 30 odstotkov. Nad predvidenimi so tudi stroški za pogonska goriva in drug potrošni material, glede na povečane normative pa je s septembrom predviden porast stroškov plač oskrbe za okoli pet odstotkov.
V DSO Novo mesto upajo, da bo vlada z ukrepi ublažila posledice nastale situacije in da jim ne bo potrebno bistveno dvigniti cen oskrb. Vedo namreč, da bi povišanje cene domske oskrbe za mnoge stanovalce pomenilo novo stisko, kako plačati domsko oskrbo. "Stanovalci se že danes sprašujejo, kako so lahko glede na njihovo delo pokojnine tako nizke, da si sedaj na starost ne zmorejo zagotoviti oziroma plačati primerne oskrbe. Mnogi ne želijo obremenjevati svojih otrok s plačevanjem, prav tako jim nekateri želijo še pustiti kaj svojega premoženja," so pojasnili. "Prav tako so zaradi doplačila domske oskrbe mnogokrat v stiski tudi svojci, saj si želijo poskrbeti tako za starše kot tudi za svojo družino," so razložili.
Po ocenah Skupnosti socialnih zavodov Slovenije bi se oskrbnine brez državne pomoči v povprečju lahko podražile za 14 odstotkov. Rezultati ankete, ki so jo opravili med 59 domovi, so pokazali, da jih večina pričakuje dvige cen od tri do 30 odstotkov, pri čemer jih več kot polovica pričakuje več kot 15-odstotno povišanje. Podražitve bi bile predvidoma v prihodnjih mesecih, kdaj in za koliko, pa je odvisno od več dejavnikov. "Kdaj bo prišlo do uskladitev cen oskrbe, ve vsak izvajalec (dom, op. a.) zase. V okviru Skupnosti upamo in obenem ves čas zahtevamo, da prej država urgentno priskoči na pomoč," je poudaril sekretar Denis Sahernik. Zato so ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti že predlagali, da se iz proračuna zagotovi financiranje razlike med lansko in letošnjo ceno energije in hrane.
Na ministrstvu zagotavljajo, da bodo storili vse za pomoč domovom. V prizadevanju po ublažitvi višjih stroškov dela so pripravili zakonsko novelo za financiranje višjih stroškov dela iz naslova dviga plač zaradi sprejema aneksa h kolektivni pogodbi in za financiranje stroškov dela iz naslova dviga standardov in normativov. Na Vladno delovno skupino za blaženje energetske in prehranske draginje so naslovili dopis, s katerim so podprli predlog Skupnosti Socialnih zavodov Slovenije, da se vsem domovom v javni mreži in državno sofinanciranim domovom zagotovi financiranje razlike v strošku med lanskoletno povprečno ceno energentov in živil ter letošnjo ceno. Na ministrstvo za infrastrukturo so obenem naslovili dopis v zvezi s problematiko dviga cen zemeljskega plina in na ministrstvo za javno upravo dopis v zvezi s problematiko dviga cen živil v domovih. V obstoječem sistemu bivanje, prehrano, socialno oskrbo in varstvo ter drugo potrebno v domovih za starejše plačujejo upravičenci in zavezanci, ki so družinski člani ali občine. Zdravstvena oskrba v domovih se financira iz zdravstvene blagajne, torej iz proračuna Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Način plačila domov je določen z zakonom, ki predvideva, da je vsak starejši od 65 let upravičen do domske oskrbe, zato dejansko nihče ne ostane brez. Kadar stanovalci domov za starejše nimajo dovolj svojih sredstev, se v doplačilo domske oskrbe vključijo otroci. Če ne zmorejo plačila oziroma če se med seboj ne morejo dogovoriti o višini doplačila, dom za starejše vloži vlogo za oprostitev plačila na center za socialno delo. CSD izda odločbo, na podlagi katere odloči o plačilni sposobnosti vlagatelja, njegovih svojcev in morebitnem doplačilu storitve občine. Če se v doplačilo domske oskrbe vključi občina, se na morebitnem premoženju stanovalca naredi vknjižba na nepremičnine. Takrat pa se mnogokrat pojavi dodatna stiska stanovalcev ali svojcev, saj nihče ne želi imeti obremenjenega premoženja.
Odziv pristojnih je bil pozitiven, a težava ostaja, ker že zdaj mnogi ne zmorejo sami s svojimi pokojninami in morebitnimi prihranki pokrivati oskrbnin. Po podatkih Skupnosti socialnih zavodov Slovenije je manj kot polovica stanovalcev v domovih za starejše zmožna sama v celoti plačati položnico, preostalim doplačujejo. Morebitni dvig oskrbnin pa bi seveda vodil še v več stisk, kajti ob podražitvah vselej zraste delež stanovalcev, ki zgolj s svojo pokojnino ne zmore več plačati storitev oskrbe in jim morajo pomagati svojci ali občina.

V Društvu Srebrna nit – Združenje za dostojno starost tudi zato še posebej izpostavljajo, da napovedani dvig oskrbnin ni sprejemljiv in zato ga je potrebno skupaj preprečiti, poudarja njihova predsednica Biserka Marolt Meden. V Srebrni niti podpirajo nov predlog Zakona o dolgotrajni oskrbi, "ki zagotavlja, da bo proračun zagotovil sredstva za višje plače in nove kadre in ne stanovalci domov starejših". Želijo si čimprejšnjega sprejetja novele, "ki bo razbremenila vse, ki jo potrebujejo, saj bo država iz proračuna prispevala več sredstev, tako kot večina držav EU". In tudi v domovih se zavedajo, da bi podražitve še povečale stiske. "Zato se trudijo, da bi stanovalci izredno visoko rast stroškov čim manj občutili, česar pa brez pomoči države v večini primerov preprosto ne bodo mogli preprečiti," je izpostavil sekretar Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Denis Sahernik.
Odziv pristojnega ministrstva vliva optimizem in upanje, da bo država pravočasno in primerno pomagala. Ali bo dovolj, da domovom ne bo potrebno dvigniti cen oskrbnin, pa bo razvidno v prihodnjih mesecih.
Komentarji (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV