"Lastnik ali prodajalec ni zavezan zagotavljati/organizirati posebne oblike institucionalnega varstva. Se pa lahko v oskrbovanih stanovanjih izvaja namesto "posebne oblike" institucionalnega varstva tudi socialno varstvena storitev pomoč na domu, če soglaša lokalna skupnost," so razložili na ministrstvu za solidarno prihodnost. 

"Večina v oskrbovanih stanovanjih misli, da dobi vso nego, kar ne drži," je izpostavil generalni sekretar Socialne zbornice Slovenije, Vilko Kolbl, mag. in univ. dipl. soc. del., in dodatno pojasnil, da je eno pogodba o najemu ali o nakupu (če so lastniška stanovanja), drugo pa je dogovor o izvajanju storitev. 

Starejši morajo torej z lastnikom pred vselitvijo preveriti in doreči, kakšno oskrbo bodo imeli lahko na voljo in za kolikšno plačilo. Pred vselitvijo pa Kolbl svetuje, naj obenem opredelijo tudi postopke ob morebitnem poslabšanju zdravstvenega stanja. "Oskrbovana stanovanja so resnično namenjena še aktivnim upokojencem. Zato menim, da je bistvena bližina doma starejših občanov, ki lahko pomaga s sprejemom ob nenadnem poslabšanju stanja," je poudaril. 

Na ministrstvu predlagajo starejšim osebam, naj pred izbiro, najemom ali nakupom oskrbovanih stanovanj v izogib morebitnim poznejšim težavam dorečejo, "katere vrste oskrba v oskrbovanih stanovanjih se izvaja in po kakšni ceni. Prav tako je tudi primerno preveriti, ali bo telefonski alarm za pomoč na daljavo z vselitvijo dejansko aktiviran in kakšna je njegova cena na mesec." 

Sicer pa je po podatkih pristojnih stanje v veliki večini urejeno; stanovalci imajo praviloma sklenjen dogovor o institucionalnem varstvu in jim potrebno oskrbo velikokrat zagotavljajo iz bližnjih domov za starejše. Težava se pojavi, če tovrstna storitev ni mogoča, ker v bližini ni doma za starejše ali ker morda nimajo dovolj zaposlenih za zagotavljanje dodatne pomoči. Zato je po mnenju Kolbla zelo smiselno, da so oskrbovana stanovanja v bližini enega od domov starejših občanov, kjer nudijo tovrstne dejavnosti in od koder lahko po zmožnostih zagotavljajo storitve na domu. "Poleg storitev oskrbe (pranje, hrana, rdeči gumb – klic na pomoč, pospravljanje) pa je zelo pomembno za starejše zagotavljanje zdravstvenih storitev", ki jo lahko zagotavljajo zdravniki iz domov za ostarele ali iz lokalnih zdravstvenih domov.

Tudi investitorji oskrbovanih stanovanj po njegovih podatkih povečini običajno že med gradnjo poiščejo izvajalca in z njim podpišejo pismo o nameri izvajanja storitev oskrbe. Velikokrat gre za socialnovarstvene storitve pomoči na domu in postopki stečejo, ko starejši izrazijo potrebo po tovrstni oskrbi. Obenem se lahko vmes vključijo v dnevni center, dnevno in tudi nočno varstvo, pri čemer gre pogosto za povezavo z domovi za starejše, kjer se lahko stanovalci oskrbovanih stanovanj vključujejo tudi v dnevne aktivnosti, prihajajo na obroke in tako dalje. 

Kam pa naj se starejši obrne v primeru vprašanj? 

Lahko na lastnika oskrbovanih stanovanj ali v primeru lastniških stanovanj na upravnika. Informacije imajo običajno lokalne skupnosti, zaposleni na centru za socialno delo, v večgeneracijskih centrih, v društvu upokojencev ... Če morda ocenjuje, da kljub dogovoru nima zagotovljene ustrezne oskrbe, se lahko pozanima pri izvajalcu ali se obrne na socialno inšpekcijo. Pritožbene poti so zapisane v dogovoru, ki ga uporabnik sklene z izvajalcem, je pojasnil Vilko Kolbl. 

Kaj lahko zajema institucionalno varstvo? 

V oskrbovanih stanovanjih je torej lahko zagotovljeno institucionalno varstvo, ki odvisno od potreb lahko obsega osnovno in socialno oskrbo. Osnovna oskrba obsega pomoč pri bivanju, kot sta osnovno čiščenje vseh ali posameznih prostorov stanovanja z odnašanjem smeti in postiljanje, organizirano prehrano, kot so prinašanje pripravljenih obrokov ali priprava hrane v stanovanju in pomivanje uporabljene posode, pomoč pri pranju, sušenju in likanju perila, kot so prinašanje in odnašanje čistega in umazanega perila ter pranje, sušenje in likanje posteljnega in/ali osebnega perila. 

Socialna oskrba obsega pomoč pri vzdrževanju osebne higiene in izvajanju dnevnih opravil, kamor sodijo pomoč pri oblačenju, slačenju, pomoč pri umivanju, hranjenju, opravljanju osnovnih življenjskih potreb, vzdrževanje in nega osebnih ortopedskih pripomočkov, ter varstvo in pomoč pri ohranjanju socialnih stikov, kamor sodijo vzpostavljanje socialne mreže z okoljem, s prostovoljci in s sorodstvom, spremljanje upravičenca pri opravljanju nujnih obveznosti, informiranje ustanov o stanju in potrebah upravičenca, so nanizali na ministrstvu za socialno prihodnost. 

Obseg in vrsta oskrbe se prilagodita stanovalcu, "kar pomeni, da lahko uporabnik prejema določeno vrsto oskrbe, lahko pa tudi ne, če meni, da je ne potrebuje", so razložili na ministrstvu. Vrsta in obseg oskrbe je torej stvar dogovora med uporabnikom in izvajalcem, obseg oskrbe pa odvisen predvsem od dejavnika, koliko je stanovalec sposoben samostojnega življenja. 

Institucionalizirano varstvo se lahko prav tako ob soglasju občine nadomesti s pomočjo na domu in po podatkih ministrstva je vse več ravno oskrbovanih stanovanj, v katerih se izvaja pomoč na domu. Mora pa biti v oskrbovanem stanovanju po predpisih o zdravstvenem varstvu zagotovljeno nujno zdravstveno varstvo. "Upravičencem mora biti zagotovljena uporaba celodnevne povezave preko osebnega telefonskega alarma za pomoč na daljavo," so razložili na ministrstvu.   

Pred vselitvijo je smiselno preveriti, katere storitve so na voljo in za kakšno ceno 

Oskrbovana stanovanja so po trenutni zakonodaji lahko lastniška ali najemna. Lastniki najemnih oskrbovanih stanovanj so praviloma večji institucionalni lastniki, kot denimo stanovanjski skladi, a jih lahko gradijo in prodajajo tudi zasebniki. 

Kjer je oskrba urejena, je treba poleg elektrike, vode, komunale plačevati dogovorjeno oskrbo, denimo za nujno 24-urno pomoč, morebitno dodatno nego, pomoč pri urejanju, čiščenje, pranje, dostavo kosila, elektriko, vodo, kurjavo, odvoz smeti, celodnevno telefonsko SOS nujno pomoč ... Dodatni izdatki lahko znašajo več deset evrov mesečno, a vseeno ne presegajo višine oskrbnin v domu za starejše, ki se gibljejo nekje med 800 in 900 evri pa vse do 1200, 1300, tudi 1500 evrov za nepokretne in težje obolele stanovalce. 

Najemnine za oskrbovana stanovanja so največkrat neprofitne, čeprav so lahko tudi tržne, če jih ponujajo zasebniki. Odvisne so od velikosti najetega stanovanja in možno je pridobiti subvencijo k plačilu najemnine, o čemer presojajo Centri za socialno delo. Stanovalci so upravičeni do subvencionirane najemnine, če izpolnjujejo zahtevane pogoje, subvencija najemnine pa lahko znaša največ 80 odstotkov neprofitne najemnine. Sistem deluje tako, da upravičenec plača znižano najemnino, del za subvencioniranje najemnine pa se nakaže neposredno lastniku stanovanja. 

Na ministrstvu pa napovedujejo spremembe, ki bi "bolj transparentno uredile področje". Pripravljajo jih tako glede gradnje kot tudi glede oskrbe v oskrbovanih stanovanjih. Potreb bo zagotovo vse več že zaradi staranja prebivalstva, Vilko Kolbl pa obenem predvideva, da bo po uveljavitvi Zakona o dolgotrajni oskrbi prihodnje leto verjetno veliko povpraševanje tako po oskrbovanih stanovanjih kot tudi po različnih oblikah storitev v skupnosti. Opozoril je še, da po njegovem mnenju ne bi smelo biti lastniških oskrbovanih stanovanj, saj vidi težavo zaradi dedovanja, saj se izrodi namen, če oskrbovano stanovanje podeduje mlajši od 65 let. Prepričan je, da bi bilo bolj smiselno, če bi bila v lasti "države ali stanovanjskega sklada in bi se oddajala za neko starejšim primerno najemnino". 

Če ob koncu povzamemo: pri oskrbovanih stanovanjih gre za eno od oblik bivanja starejših. Niso institucija, temveč so prostorsko prilagojena stanovanja, v katerih, kolikor je mogoče, samostojno bivajo starejši od 65 let. Ne spadajo v mrežo javne službe, se pa v njih po dogovoru lahko izvajajo osnovne in socialne storitve ali pomoč na domu (slednje, če se občina strinja). Obseg in vrsta oskrbe se prilagodita potrebam in željam posameznega upravičenca, pri čemer imajo stanovalci praviloma možnost, da izbirajo posamezne storitve ali pa pakete storitev. Upravičencem v oskrbovanih stanovanjih pa mora biti zagotovljena možnost uporabe celodnevne nujne pomoči prek osebnega telefonskega alarma za pomoč na daljavo, ki ga zagotovi izvajalec storitve sam ali sklene pogodbo z drugim izvajalcem.