Delo do 70. leta postaja nova realnost?

Če se vam zdi, da Evropejci delajo vse dlje, imate prav. Zaradi staranja prebivalstva, daljše življenjske dobe in vse večjega pritiska na pokojninske blagajne številne države zvišujejo upokojitveno starost. Nekatere med njimi že odkrito računajo na to, da bodo ljudje delali do 70. leta ali celo dlje.

Po podatkih OECD in analizi Euronews se bo povprečna upokojitvena starost v Evropski uniji v prihodnjih desetletjih še zvišala. Medtem ko danes moški v EU v povprečju odhajajo v pokoj pri okoli 64,7 leta, bi se lahko za današnje mlade zaposlene ta meja do konca šestdesetih let tega stoletja približala 67 letom.

Glavni razlog je demografija. Evropa se stara. Rodnost je nizka, ljudje pa živijo dlje kot kadarkoli prej. To pomeni, da je vse več upokojencev in vse manj aktivnih delavcev, ki s prispevki financirajo pokojninske sisteme.

OECD opozarja, da številne države vidijo zviševanje upokojitvene starosti kot enega ključnih ukrepov za ohranjanje finančne vzdržnosti pokojninskih sistemov. Alternativa bi bila višje obremenitve zaposlenih ali nižje pokojnine.

Največ pozornosti je v zadnjih mesecih pritegnila Danska. Tam so sprejeli odločitev, da se bo upokojitvena starost do leta 2040 dvignila na 70 let, s čimer bo država postavila nov evropski rekord. Euronews navaja, da bi lahko po projekcijah OECD današnji mladi zaposleni na Danskem v prihodnosti delali celo do 74. leta starosti.

Danska sicer ni edina država, ki stopnjuje reforme. Med državami z najvišjimi predvidenimi upokojitvenimi starostmi so tudi Estonija, Nizozemska, Švedska, Italija in Ciper. V vseh teh državah naj bi se meja približala ali presegla 70 let.

Po podatkih OECD imajo trenutno najvišjo zakonsko določeno upokojitveno starost Danska, Norveška in Islandija, kjer se moški in ženske praviloma upokojujejo pri 67 letih. Relativno visoke starosti imajo tudi Nizozemska, Nemčija, Irska in Portugalska.

Na drugi strani lestvice so Grčija, Luksemburg in Slovenija, kjer je zakonsko določena upokojitvena starost med nižjimi v Evropi.

Tudi v Sloveniji razprave o prihodnosti pokojninskega sistema niso nič novega. Zaradi staranja prebivalstva se podobno kot drugod po Evropi pojavljajo opozorila, da bo za dolgoročno vzdržnost sistema treba sprejemati nepriljubljene reforme.

Čeprav za zdaj delo do 70. leta pri nas ni zakonsko določena realnost, evropski trendi kažejo, da bodo številne države zaposlene spodbujale k daljšemu ostajanju na trgu dela, bodisi prek višje upokojitvene starosti bodisi prek finančnih spodbud za kasnejšo upokojitev.

Podatki Eurostata kažejo, da vse več Evropejcev ostaja aktivnih tudi po prejemu prve pokojnine. Nekateri zaradi finančnih razlogov, drugi zato, ker želijo ostati dejavni in vključeni v družbo. V nekaterih državah severne Evrope delež upokojencev, ki še naprej delajo, presega 40 odstotkov.

To nakazuje, da se pogled na poznejša leta življenja spreminja. Če je bilo nekoč samoumevno, da se ljudje pri 60 ali 65 letih dokončno umaknejo s trga dela, danes vse več držav in posameznikov razmišlja drugače.

Vprašanje ni več, ali bomo v Evropi delali dlje. Vprašanje je predvsem, kako dolgo in pod kakšnimi pogoji.

Viri: Euronews, OECD Pensions at a Glance 2025, Eurostat, Poslovni dnevnik, Euronews