Upokojenci delajo v nekaterih slovenskih podjetjih in izkušnje so pozitivne, pravijo delodajalci. V trgovskem podjetju Tuš večinoma zaposlujejo na delovna mesta v poslovalnicah, običajno pa se starejši iskalci dela javijo sami s prošnjo. Pri Petrolu, ki je največji trgovec z naftnimi derivati v državi in pomembno energetsko podjetje, so predvsem na delovnih mestih prodajalcev. Med razlogi, zakaj jih vabijo v svoje vrste, so navedli, da jim želijo omogočiti, da ostanejo delovno aktivni ter da hkrati lahko uporabijo pretekle delovne izkušnje in poznavanje procesov dela. Trenutno imajo v Sloveniji med 10 in 15 delavcev, ki so se po upokojitvi vnovič aktivirali in so večinoma iz vrst prejšnjih zaposlenih. Na podlagi pozitivnih izkušenj pa so se nedavno odločili za kampanjo, s katero želijo spodbuditi še več upokojencev, da se jim pridružijo.

V podjetju Sovita Prehrana in storitve se podobno kot vsi v gostinski industriji zadnja leta soočajo z velikim pomanjkanjem kadra in se trudijo pritegniti nove zaposlene, med njimi tudi upokojence. Večina so nekdanji zaposleni, ki želijo še naprej sodelovati z njimi, vendar za krajši delovni čas in manj dni v tednu, obenem pa bi radi uporabili in podajali dalje svoje bogate izkušnje in znanje. Najpogosteje delajo kot kuharji ali pomočniki v kuhinji in trenutno jih je v Soviti približno 30. Izkušnje z delom upokojencev so zelo pozitivne, saj so kot zaposleni prilagodljivi, motivirani in zanesljivi ter prinašajo veliko znanja in izkušenj, kar podjetju prinaša dodano vrednost. Njihovo sodelovanje z mlajšimi zaposlenimi spodbuja ustvarjalnost in medgeneracijsko sodelovanje, so opisali. Tudi v prihodnje bodo veseli novih sodelavcev in zainteresirane so pozvali, naj se obrnejo neposredno nanje preko spletne strani podjetja ali platforme SeniorDela.si.

Reševanje pomanjkanja delovne sile

Platforma SeniorDela.si je namenjena e-povezovanju delodajalcev in upokojenih iskalcev dela. Njen ustanovitelj in vodja Mitja Pajek zaznava, da se za zaposlovanje upokojencev odločajo predvsem večji delodajalci, drugi pa redko. Po njegovih podatkih bi si sicer želeli še več starejšega in izkušenega kadra, a so ovire zaradi relativno toge zakonodaje, slabe ozaveščenosti in prav tako določenih predsodkov. 

"Večino podjetij žal še danes ne ve, da se lahko poslužuje tudi sodelovanja s seniorji. Podjetja, ki pa so pričela sodelovati s seniorji, pa običajno prakso potem tudi nadaljujejo," je pojasnil.

Najpogosteje zaposlujejo upokojence v sektorjih s kroničnim pomanjkanjem delovne sile, kot so gostinstvo, prodaja in turizem, zlasti v hotelih, restavracijah in čistilnih servisih, je razvidno iz podatkov SeniorDela.si. Med številnimi prednostmi zaposlovanja upokojencev pa je Pajek naštel, da podjetja pridobijo prilagodljiv kader, saj lahko delavci delajo občasno, začasno ali sezonsko, bogate delovne in življenjske izkušnje ter znanja, pogostokrat dragocene poslovne stike in mehke veščine, kot so hvaležnost, prijaznost in pozornost do drugih.

Pajek svetuje podjetjem, naj bolj pogosto razmišljajo o zaposlovanju upokojencev za različna delovna mesta in naj vpeljejo več mentoriranj za prenos znanj na mlajše generacije. Poziva k večji državni podpori za tovrstne rešitve, saj so po njegovem opažanju in prepričanju pomembne za celotno družbo, pri čemer je omenil mnoge uspešne zgodbe, kjer so upokojenci našli nove karierne priložnosti ter prispevali k boljšim rezultatom podjetij in zadovoljstvu strank.

Gre več kot le za dodaten zaslužek

Pri Zvezi društev upokojencev Slovenije (ZDUS) svetujejo upokojencem, naj se vnovič zaposlijo v enakem ali vsaj podobnem delu, ki so ga že opravljali, ali v delu, ki jim je bil sprostitev ali hobi, saj so skozi leta delovanja razvili dragocena znanja in spretnosti, ki so dandanes lahko zelo iskana na trgu dela. 

Po njihovih podatkih se sicer največ upokojencev zaposluje v kmetijstvu, lovu, gozdarstvu in ribištvu, sledijo pa strokovne, znanstvene, tehnične dejavnosti ter zdravstvo in socialno varstvo, med glavnimi prednostmi starejših pa vidijo izkušenost, ki so jo pridobili v aktivnem delovnem obdobju. Mnogo jih je po postalo tudi nekakšnih inovatorjev v delovnih procesih, saj so v 40 letih ponavljajočega se dela zagotovo spoznali, da bi se kak postopek dal poenostaviti, izboljšati in poceniti, so izpostavili.

Pri ZDUS podpirajo vsak zakonsko urejen predlog, ki bi izboljšal gmotni položaj starejših, in se zavzemajo, da bi upokojencem omogočili vnovično zaposlitev po upokojitvi ter prejemanje plače in pokojnine hkrati. "Oba zneska skupaj sta še vedno manjša od dodane vrednosti, od plače pa se plačujejo davki in prispevki," poudarjajo in predlagajo, naj se jim po prenehanju dela izda novo odmero pokojnine, ki bi upoštevala dodatno zaposlitveno obdobje. Kot oviro vidijo, da ZDUS ni članica Ekonomsko socialnega sveta, kjer se oblikujejo politike zaposlovanja. Zato nimajo zakonskih podlag za več, kot da preko svojih organov in delovnih teles opozarjajo in podajajo pobude za izboljšanje pogojev dela.

Slovenska politika po njihovem mnenju v preteklosti ni namenjala dovolj pozornosti področju dela, ustvarjalnosti in socialne vključenosti upokojencev. V ZDUS pa se zavzemajo za ureditev zakonskih predpisov tako, da bi spodbujali vse oblike poklicnega dela in ustvarjalnosti ljudi, kar bi omogočilo izboljšave v zakonski regulaciji in kakovosti življenja vseh, tudi upokojencev. Ob koncu so še poudarili, da upokojenci na trgu dela ne konkurirajo mladim iskalcem zaposlitve, temveč predstavljajo dopolnilo in pomoč. Opažajo, da delodajalci cenijo dolgoletne izkušnje in fleksibilnost, ter poudarjajo, da lahko upokojenci veliko doprinesejo celotni družbi in tudi gospodarstvu.