Povprečna starostna pokojnina je septembra 2022 v Sloveniji znašala 977,23 evra bruto oziroma 971,03 evra neto, najnižja pa je bila okoli 300 evrov. Pokojnine so nizke in več kot polovica upokojencev živi pod pragom revščine. Že zdaj je težko preživeti zgolj ob pokojnini in opozorila so, da ne bo nič bolje, kvečjemu slabše. Imajo pa upokojenci možnost dodatnega zaslužka z opravljanjem začasnega ali občasnega dela in največje je zanimanje za možnost dela, ki ne vpliva na višino izplačane pokojnine.

Delo, ki vpliva na pokojnino

Upokojenec lahko opravlja delo, ki vpliva na pokojnino, in delo, ki ne vpliva na pokojnino. Na višino izplačane pokojnine vplivajo: ponovna zaposlitev, odprtje s. p., ustanovitev podjetja, zavoda s funkcijo poslovodne osebe oziroma direktorja, kot na primer d. o. o. Pri ponovnem vstopu na trg dela ni omejitve zaslužka, lahko pa gre za vnovični vstop na trg dela za manj kot polni delovni čas in izplačilo sorazmernega dela pokojnine ali za ponovni vstop v zavarovanje za polni delovni čas in izplačilo 40 odstotkov starostne pokojnine.

Delodajalec v primeru vnovične zaposlitve prijavi upokojenca v pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ob odprtju s. p. ali d. o. o. se mora sam prijaviti v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Obenem mora obvestiti Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ), kajti med tovrstnim delom ni upravičen do izplačila cele pokojnine. Zavod ima tudi dostop do uradne evidence Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) in Agencije za za javnopravne evidence in storitve (AJPES) ter lahko po uradni dolžnosti sproži postopek prenehanja izplačila celotne pokojnine.

Upokojenec s ponovno zaposlitvijo, ko sklene pogodbe o zaposlitvi, ali z odprtjem samostojne dejavnosti ali gospodarske družbe, v kateri je lastnik in poslovodna oseba hkrati, ni upravičen do izplačila cele pokojnine. Lahko dobi izplačanih 40 odstotkov pokojnine, če dela polni delovni čas (osem ur dnevno), oziroma do izplačila sorazmernega dela pokojnine, če dela med dvema do sedem ur dnevno in ob pogoju, da poda vlogo pri ZPIZ. "Do tega je upravičen največ tri leta, če pred upokojitvijo ni koristil bonitete 40 odstotkov kot zavarovanec ali povečane delne pokojnine 50 + 20 odstotkov, 37,5 + 25 odstotkov ...). Po treh letih mu pripada 20 odstotkov," so pojasnili na ZPIZ.

Če se upokojenec reaktivira med dvema do sedem ur dnevno, poleg plače prejema zakonsko določena sorazmerni delež pokojnine. Če dela več, dobi manj pokojnine, in obratno. Če denimo dela najmanj za dve uri dnevno (10 do 14 ur tedensko), se mu izplačuje sorazmerni del pokojnine v višini 75 odstotkov, ob delu najmanj za tri ure dnevno (15 do 19 ur tedensko), se v višini 62,5 odstotka, ob delu najmanj za štiri ure dnevno (20 do 24 ur tedensko), v višini 50 odstotkov, ki se poveča za 20 odstotkov. Če se reaktivira najmanj za pet ur dnevno (25 do 29 ur tedensko), se mu izplačuje sorazmerni del pokojnine v višini 37,5 odstotka, ki se poveča za 25 odstotkov, če se reaktivira najmanj za šest ur dnevno (30 do 34 ur tedensko), se mu izplačuje pokojnina v višini 25 odstotkov, ki se poveča za 30 odstotkov, in če se reaktivira najmanj za sedem ur dnevno (35 do 39 ur tedensko), se mu izplačuje sorazmerni del pokojnine v višini 12,5 odstotka, ki se poveča za 35 odstotkov. Povečan sorazmerni del pokojnine mu prav tako pripada tri leta, če prej ni koristil bonitet, so obrazložili na ZPIZ.

Delo, ki ne vpliva na pokojnino

Upokojenec lahko opravlja tudi delo, ki ne vpliva na pokojnino. Lahko dodatno služi na podlagi avtorske, podjemne, mandatne pogodbe, opravlja začasno ali občasno delo, osebno dopolnilno delo in kratkotrajno delo. Možnost ima opravljati dopolnilno dejavnost na kmetiji ali zasedati funkcijo družbenika, prokurista, družbenika in prokurista ter poslovodne osebe, pri čemer ni prijave v obvezno zavarovanje. V nanizanih primerih so upokojenci upravičeni do izplačila celotne pokojnine, zaradi česar ZPIZa ni potrebno obveščati o opravljanju dela.

Pri delu na avtorsko, podjemno ali mandatno pogodbo, osebnem dopolnilnem delu, opravljanju dopolnilne dejavnosti na kmetiji, funkcije družbenika, prokurista, poslovodne osebe, ni omejitve števila ur dela na mesec. Pri opravljanju začasnega ali občasnega dela lahko upokojenec na mesec opravi 90 ur dela, trikrat letno 120 ur na mesec, skupaj največ 1080 ur na leto, pri čemer navedeno število ur velja od 5. marca do 31. decembra 2022 kot interventni ukrep za podporo trga dela. Sicer pa velja, da lahko na mesec opravi 60 ur dela, trikrat letno 90 ur na mesec, skupaj največ 720 ur na leto. Kratkotrajno delo se medtem lahko opravlja največ 40 ur mesečno, so pojasnili na ZPIZ.

Pri avtorski pogodbi oziroma drugem pravnem razmerju, opravljanju dopolnilne dejavnosti na kmetiji, funkcije družbenika, prokurista, poslovodne osebe, ni omejitve zaslužka. Pri opravljanju začasnega ali občasnega dela lahko upokojenci od 14. maja 2022 do 28. februarja 2023 zaslužijo najmanj 6,17 evra bruto na uro, v letu 2022 največ 9237,96 evra bruto. Pri osebnem dopolnilnem delu prihodek v polletju koledarskega leta ne sme presegati treh povprečnih neto plač v Sloveniji iz preteklega koledarskega leta, kar je v letu 2021 znašalo 3810,09 evra. Za kratkotrajno delo pa ni plačila, delodajalec lahko povrne stroške prevoza in prehrane med delom, so obrazložili na ZPIZ.

Kje lahko preverite, kdaj boste izpolnili pogoje za upokojitev in kolikšna bo vaša pokojnina?

Kdaj boste predvidoma izpolnili pogoje za upokojitev in koliko bo znašala pokojnina, lahko brez registracije preverite s pomočjo Splošnega informativnega pokojninskega kalkulatorja na spletni strani ZPIZ. Storitev omogoča izvedbo informativnega izračuna datuma izpolnjevanja pogojev za pridobitev pravice do starostne oziroma predčasne pokojnine ter višine pokojnine na podlagi podatkov, ki jih ročno vnesete. Osebni informativni pokojninski kalkulator pa omogoča izvedbo informativnega izračuna datuma izpolnjevanja pogojev za pridobitev pravice do starostne oziroma predčasne pokojnine ter višine pokojnine na podlagi osebnih podatkov uporabnika, ki so zapisani v informacijskem sistemu ZPIZ in vplivajo na priznanje in odmero pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Storitev je namenjena registriranim uporabnikom.