Po podatkih Zveznega statističnega urada je bilo v Nemčiji leta 2024 redno zaposlenih 1,1 milijona ljudi, starejših od 67 let. To je 51.000 več kot leto prej in tudi najvišje število doslej.
Pred 20 leti, torej leta 2004, se je število zaposlenih med ljudmi v upokojitveni starosti skoraj početverilo. Takrat je bilo zaposlenih le 288.000 ljudi, starejših od 67 let, čeprav je bilo skupno število upokojencev takrat 19,6 milijona – kar je le malo manj kot danes, ko jih je 21,4 milijona, poroča spletna stran Deutsche Welle.
Mimogrede, zakonsko določena upokojitvena starost v Nemčiji je bila leta 2004 65 let.
CDU: Povečati število zaposlenih upokojencev
Generalni sekretar vladajoče Krščanskodemokratske unije (CDU) Carsten Linemann je pred kratkim sprožil polemiko, ko je v intervjuju namignil na dejstvo, da so nemški državljani leni – in po njegovih besedah to še posebej velja za upokojence.
"Da bi ohranili blaginjo, je treba povečati število zaposlenih upokojencev, in da bi to dosegli, bi bilo treba uvesti spodbude za zaposlene upokojence," je dejal Lineman.
Ena od idej predvideva, da bodo zaposleni upokojenci oproščeni davka na plačo do višine 2000 evrov.
Mnogi upokojenci delajo za preživetje
Sahra Wagenknecht, predsednica istoimenske stranke (Sahra Wagenknecht Alliance), je Linemana kritizirala, ker je s svojimi izjavami žalil upokojence. Dejala je, da zagotovo niso vsi zaposleni upokojenci prisiljeni podaljševati svoje delovne dobe zaradi finančnih razlogov – nekateri preprosto uživajo v svojem delu. Vendar je v intervjuju za tednik Stern poudarila, da so mnogi resnično prisiljeni zaslužiti dodaten denar, da bi preživeli. Sama meni, da ti upokojenci prejemajo "bedne pokojnine". Wagenknecht sicer že dolgo zahteva spremembo sistema pokojninskega zavarovanja po avstrijskem vzoru.
Po podatkih ministrstva za delo je bila v letu 2024 povprečna mesečna neto pokojnina za tiste, ki so v pokojninsko blagajno vplačevali vsaj 45 let, 1543 evrov. In ta znesek komaj zadostuje za preživetje v večjih mestih, kjer povprečna najemnina za dvosobno stanovanje znaša okoli 1000 evrov.
Najbolj ranljiva skupina upokojencev so tisti, ki iz različnih razlogov večino življenja niso bili zaposleni ali niso plačevali prispevkov – kar je pogosto primer samohranilk ali samostojnih podjetnikov.
Kako je v Sloveniji?
Podatki Statističnega urada RS, ki so jih predstavili lanskega aprila, so pokazali, da se je nekaj manj kot desetina oseb po začetku prejemanja starostne pokojnine odločila za nadaljevanje dela, med njimi pa je bilo več moških (65 odstotkov) kot žensk (35 odstotkov). Delo so v večji meri nadaljevali upokojenci zahodne Slovenije.
Skoraj polovica vprašanih (47,2 odstotka) je kot glavni razlog za odločitev o nadaljevanju dela tudi po začetku prejemanja starostne pokojnine navedla veselje do dela in občutek produktivnosti. Pri nekaj manj kot 21 odstotkih oseb je bil glavni razlog finančna potreba ali finančno privlačno delo, 12 odstotkov se jih je za to odločilo zaradi ohranjanja družbene vključenosti, 20 odstotkov pa zaradi drugih razlogov.
4,3 odstotka oseb, ki v prvih šestih mesecih prejemanja starostne pokojnine niso delale, je v nadaljevanju opravljalo vsaj eno plačano delo, ki je trajalo skupaj najmanj tri mesece, oz. občasno delo. Med razlogi za vrnitev na trg dela jih je polovica navedla veselje do dela oziroma družbeno vključenost, drugi najpogostejši razlog je bil finančna potreba ali finančno privlačno delo (30,4 odstotka), preostali pa so se za to odločili zaradi drugih razlogov (19,4 odstotka).
Vir: DW in STA
Se vam zdijo informacije pomembne? Vam je članek všeč? Delite ga s svojimi prijatelji!
Najbolj brani članki:
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV