V Nemčiji je leta 2024 delalo rekordnih 1,1 milijona ljudi, starejših od 67 let, kar je skoraj štirikrat več kot leta 2004, ko jih je bilo le 288.000, poroča spletna stran Deutsche Welle. Čeprav se skupno število upokojencev v tem času ni bistveno povečalo, se je delež zaposlenih med njimi močno dvignil. Generalni sekretar CDU Carsten Linemann je sprožil razpravo z izjavo, da so Nemci – zlasti upokojenci – leni, in predlagal davčne olajšave za zaposlene upokojence kot spodbudo za delo po upokojitvi.
Kritiki, med njimi Sahra Wagenknecht, opozarjajo, da mnogi starejši delajo iz nuje, saj pokojnine pogosto ne zadoščajo za dostojno življenje. Povprečna neto pokojnina za tiste z 45 leti vplačevanja znaša 1543 evrov, kar komaj pokrije stroške bivanja v večjih mestih, kjer najemnine za dvosobna stanovanja dosegajo 1000 evrov. Najbolj ranljivi so tisti, ki zaradi življenjskih okoliščin niso redno vplačevali prispevkov – med njimi pogosto samohranilke in samostojni podjetniki.
Mimogrede, zakonsko določena upokojitvena starost v Nemčiji je bila leta 2004 65 let.
Kako je v Sloveniji?
Podatki Statističnega urada RS, ki so jih predstavili lanskega aprila, so pokazali, da se je nekaj manj kot desetina oseb po začetku prejemanja starostne pokojnine odločila za nadaljevanje dela, med njimi pa je bilo več moških (65 odstotkov) kot žensk (35 odstotkov). Delo so v večji meri nadaljevali upokojenci zahodne Slovenije.
Skoraj polovica vprašanih (47,2 odstotka) je kot glavni razlog za odločitev o nadaljevanju dela tudi po začetku prejemanja starostne pokojnine navedla veselje do dela in občutek produktivnosti. Pri nekaj manj kot 21 odstotkih oseb je bil glavni razlog finančna potreba ali finančno privlačno delo, 12 odstotkov se jih je za to odločilo zaradi ohranjanja družbene vključenosti, 20 odstotkov pa zaradi drugih razlogov.
4,3 odstotka oseb, ki v prvih šestih mesecih prejemanja starostne pokojnine niso delale, je v nadaljevanju opravljalo vsaj eno plačano delo, ki je trajalo skupaj najmanj tri mesece, oz. občasno delo. Med razlogi za vrnitev na trg dela jih je polovica navedla veselje do dela oziroma družbeno vključenost, drugi najpogostejši razlog je bil finančna potreba ali finančno privlačno delo (30,4 odstotka), preostali pa so se za to odločili zaradi drugih razlogov (19,4 odstotka).
Vir: DW in STA
Se vam zdijo informacije pomembne? Vam je članek všeč? Delite ga s svojimi prijatelji!
Najbolj brani članki:
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV