Vsak osmi upokojenec v Evropski uniji še naprej dela tudi po upokojitvi, po posamičnih državah pa se delež zaposlenih upokojencev giblje od manj kot dveh odstotkov v Romuniji in vse do 55 odstotkov v Estoniji. 

Motivi starejših, da še naprej delajo, čeprav so v pokoju, so seveda različni. Medtem ko upokojenci iz revnejših držav delajo, ker morajo, Skandinavci delajo, ker jim je to v zadovoljstvo, ne glede na to, ali ostanejo v prejšnjih službah ali spremenijo delovno okolje in vrsto zaposlitve.

Finančne potrebe so bile glavni razlog za nadaljevanje dela v več državah, vključno s Ciprom (68,6 odstotka), Romunijo (54,3 odstotka), Bolgarijo (53,6 odstotka), Hrvaško (48,2 odstotka) in Latvijo (47,9 odstotka), je navedel Eurostat v svoji obdobni raziskavi o vključenosti upokojencev na trg dela v letu 2023.

Naslednjo tovrstno raziskavo so napovedali šele za leto 2031, zadnji rezultati pa naj bi, pravijo, pomagali odločevalcem na oblasti, da se osredotočijo na politike, ki bodo ljudem prinesle boljše zaslužke, a tudi aktivnejše staranje.  

Evropska komisija že nekaj časa spodbuja politiko aktivnega staranja, katere cilj je spodbuditi ljudi, da prispevajo h gospodarstvu in družbi, kjer koli je to mogoče in čim dlje. 

Po prejetju pokojnine so lani še naprej delali zlasti v baltskih državah. Največji delež je imela Estonija (54,9 odstotka), ki sta ji sledili Latvija (44,2 odstotka) in Litva (43,7 odstotka). Na drugi strani so imele najnižje deleže Romunija (1,7 odstotka), Grčija (4,2 odstotka), Španija (4,9 odstotka), Hrvaška (5,0 odstotka) in Slovenija (8,0 odstotka).

Glavna razloga, da so ljudje delali kljub prejemanju starostne pokojnine, sta uživanje v delu in občutek produktivnosti (za 36,3 odstotka ljudi) ter finančna potreba (za 28,6 odstotka).

Tudi v Sloveniji je bil glavni razlog za nadaljevanje dela med vprašanimi uživanje v delu in občutek produktivnosti. Tako je odgovorilo okoli 45 odstotkov anketirancev. Nekaj več kot 15 odstotkov jih je medtem navedlo finančne potrebe. Ostali so omenili druge razloge.