Če ste danes stari 30 let, vas ob upokojitvi morda čaka precej nižja pokojnina

Pokojnina je za večino zaposlenih nekaj, o čemer začnejo resno razmišljati šele proti koncu kariere. Toda številni ekonomisti in pokojninski strokovnjaki opozarjajo, da bodo največje posledice današnjih demografskih sprememb občutile prav mlajše generacije.

Vprašanje zato ni več, ali bo pokojninski sistem pod pritiskom, temveč kdo bo ta pritisk najbolj občutil.

Hitro staranje prebivalstva je izziv za celo Evropo, tudi Slovenijo. Danes je starejši od 65 let približno vsak peti prebivalec Slovenije, čez nekaj desetletij pa bo starejši skoraj vsak tretji. Zaradi tega se zmanjšuje razmerje med številom zaposlenih, ki vplačujejo prispevke, in številom upokojencev, ki prejemajo pokojnine.

Podobno opozarjata tudi OECD in Evropska komisija, ki poudarjata, da bodo skoraj vse evropske države v prihodnjih desetletjih soočene z vse večjim deležem starejšega prebivalstva in vse manjšim številom aktivnih delavcev.

Slovenski pokojninski sistem temelji na medgeneracijski solidarnosti. To pomeni, da današnji zaposleni s svojimi prispevki financirajo pokojnine sedanjih upokojencev. Težava nastane, ko je zaposlenih razmeroma manj, upokojencev pa vse več.

Evropska komisija v poročilih o staranju prebivalstva opozarja, da bodo nizka rodnost, daljša življenjska doba in množično upokojevanje generacije baby boom povzročili dodatne pritiske na pokojninske blagajne po vsej Evropi.

Preprosto povedano: manj ljudi bo vplačevalo prispevke, več ljudi pa bo prejemalo pokojnino.

Največ analitikov izpostavlja generacijo milenijcev in generacijo Z, torej ljudi, ki so danes približno stari med 15 in 45 let.

Razlogov je več:

- do upokojitve jih loči še več desetletij, v katerih se bodo pravila lahko še spreminjala;

- verjetno bodo delali dlje kot današnji upokojenci;

- vse večji del odgovornosti za finančno varnost v starosti se prenaša na posameznika;

- pogostejše so prekinitve kariernih poti, projektno delo in samozaposlitev.

OECD v svojih analizah že več let opozarja, da bodo morale številne države zaradi demografskih sprememb prilagajati upokojitveno starost, pokojninske formule ali spodbujati dodatno zasebno varčevanje.

Ljudje, ki so danes že upokojeni ali pa jih do upokojitve loči le nekaj let, so praviloma v manj negotovem položaju.

Njihove pravice so večinoma že določene, pri čemer se spremembe v zakonodaji uvajajo postopno. Tudi aktualna slovenska pokojninska reforma predvideva večletna prehodna obdobja, večina sprememb pa se bo uvajala postopoma vse do sredine naslednjega desetletja.

To pomeni, da bodo največji vpliv občutile mlajše generacije, ki bodo večino svoje delovne dobe preživele v novem sistemu.

Na to vprašanje ni enotnega odgovora, vendar številni tuji strokovnjaki poudarjajo, da bo dodatno varčevanje postajalo vse pomembnejše.

OECD v publikaciji Pensions at a Glance opozarja, da se morajo zaposleni vse bolj zavedati pomena dolgoročnega varčevanja za starost, saj se zaradi demografskih sprememb povečuje pritisk na javne pokojninske sisteme.

To ne pomeni, da državnih pokojnin ne bo. Pomeni pa, da se mnogi mlajši ne bodo mogli zanesti izključno nanje, če bodo želeli ohraniti življenjski standard po upokojitvi.

Če ste danes stari 50 ali 60 let, bodo spremembe verjetno manj izrazite kot za nekoga, ki je star 25 ali 35 let.

Prav zato strokovnjaki vse pogosteje poudarjajo pomen zgodnjega varčevanja, dolgoročnega investiranja in spremljanja lastnih pokojninskih pravic.

Ključni izziv prihodnjih desetletij namreč ne bo le višina pokojnin, ampak tudi vprašanje, kako zagotoviti dostojno življenje vse večjemu številu starejših ljudi ob vse manjšem številu aktivnih delavcev. 

Viri: OECD, Evropska komisija, 2024 Ageing Report, gov.si, ZPIZ, Cekin.si