Pokojninski sistem v Sloveniji temelji na načelu medgeneracijske solidarnosti in vzajemnosti, ko delovno aktivni prispevajo za izplačila upokojencem. Čeprav so pokojnine ključni del socialne varnosti, pa se prejemniki soočajo s številnimi izzivi. Skrb predstavlja predvsem stopnja revščine med upokojenci, ki je ob visoki inflaciji še večja. 

V letu 2023 so bili sprejeti določeni ukrepi za izboljšanje finančnega položaja upokojencev in omilitev učinkov inflacije, energetske draginje in rasti življenjskih stroškov. Predvideni so tudi v prihodnjih letih z načrtovanimi uskladitvami pokojnin, novimi načini izračuna pokojninske osnove in spremembami pri dodeljevanju vdovskih pokojnin. 

V letu 2023 so bili med naraščajočo inflacijo izvedeni redne in izredne uskladitve ter določeni ukrepi. Za redno uskladitev pokojnin v višini 5,2 odstotka je bilo na letni ravni zagotovljenih 333 milijonov evrov. V novembru in decembru bo dodatno izplačilo za blažitev draginje v višini 1,8 odstotka pokojnin v skupnem strošku 20 milijonov evrov. 20. decembra bo izplačan zimski letni dodatek v višini 40 odstotkov izplačanega letnega dodatka v letu 2023. Tovrstni dodatek bo v aprilu 2024 izplačan upokojencem, ki bodo upravičenost do letnega dodatka za leto 2023 pridobili pozneje na podlagi odločb o priznanju nove pravice z učinkom za nazaj; za izvedbo ukrepa je skupno zagotovljenih 68 milijonov evrov. Obenem je bil z junijskimi pokojninami izplačan letni dodatek v različnih zneskih glede na višino pokojnine, ki so se gibali od 145 do 455 evrov, so pojasnili na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. 

Izplačani so bili solidarnostni dodatek za odpravo energetske revščine, energetski dodatek za prejemnike socialne pomoči in varstvenega dodatka ter višji prejemki za upokojence iz invalidskega zavarovanja. Tako je bil upokojencem, katerih prejemek je decembra 2021 znašal 1000 evrov ali manj, na podlagi Zakona o nujnih ukrepih za omilitev posledic visokih cen energentov izplačan dodatek v skupni višini 156.983,33 evra. V skladu z Zakonom o začasnih ukrepih za odpravo posledic draginje za ranljive skupine, med katerimi so bili tudi upokojenci, je bilo skupno zagotovljenih okoli 2,15 milijona evrov. Na podlagi Zakona o nujnih ukrepih za povečanje prihodkov upokojencev je bilo v namen povečanja prejemkov upokojencev in nadomestil iz invalidskega zavarovanja za 4,5 odstotka namenjenih 19.880,63 evra, so sporočili. 

Tudi v letu 2024 bodo ukrepi in uskladitve usmerjeni v izboljšanje položaja upokojencev. Januarja se bodo pokojnine uskladile za 8,2 odstotka. Sledila bo redna februarska uskladitev glede na rast plač in cen ter s poračunom za januar. Letni dodatek v 2024 bo znova v različnih zneskih glede na višino pokojnine; gibal se bo od 150 do 460 evrov. Hkrati se obeta novi način izračuna pokojninske osnove pri delnem nadomestilu zaradi dela s krajšim delovnim časom ali delno invalidsko pokojnino. Prenovljen bo sistem zagotovljene vdovske pokojnine, ki je namenjen vdovam in vdovcem, ki poleg pravice do vdovske pokojnine uveljavljajo tudi pravico do lastne predčasne, starostne ali invalidske pokojnine. Višina zagotovljene pokojnine se bo določala na osnovi seštevka lastne pokojnine in osnove za odmero vdovske pokojnine, vendar ne več kot višina zagotovljene pokojnine. Način financiranja bo še naprej temeljil na medgeneracijski solidarnosti in dokladnem sistemu, predvideni so tudi ukrepi za izboljšanje finančnega položaja upokojencev, vključno z energetskimi in solidarnostnimi dodatki, so napovedali na ministrstvu. 

ZDUS za hitrejše prilagajanje razmeram 

V Zvezi društev upokojencev Slovenije (ZDUS) pozdravljajo ukrepe, a izpostavljajo, da bi morale biti uskladitve in dodatki bolj ustrezno prilagojeni in tudi časovno usklajeni glede na visoko inflacijo. Spomnili so, da je bila redna uskladitev pokojnin v februarju s poračunom za januar v višini 5,2 odstotka. Svet ZPIZ je zaradi visoke inflacije predlagal vladi izredno uskladitev za 3,5 odstotka s 1. aprilom, a tedaj niso bili uspešni. "Če bi bila takrat dejansko izredna uskladitev, bi precej ublažila inflacijo, ki se je zavlekla v jesen in katere posledice starejši čutimo še danes," so opozorili in dodali, da bo napovedana redna uskladitev komajda pokrpala, kar je vzela inflacija. "Tako da upokojenci ne bomo skoraj nič na boljšem." 

Izpostavili so, da je bil letni dodatek za upokojence v letu 2023 v obdobju najvišje inflacije za borih pet evrov višji kot prejšnje leto, kar se njim zdi nezadostno glede na več kot 10-odstotno inflacijo. Hkrati so opozorili na nespoštovanje zakona, saj doslej nobena vlada ni upoštevala zakonskih določb, po katerem se dodatek izplačuje v dveh in ne v petih razredih. Zaradi tovrstne razporeditve so dodatki za nekatere nižji, kot bi bili sicer, in v izogib pozivajo k spoštovanju zakona. Prav tako so opomnili, da pokojnine precej zaostajajo za prejemki zaposlenih, čeprav je treba poudariti, da se upokojenci tudi soočajo s stalnimi stroški in izdatki ter sta jih močno prizadeli inflacija in energetska draginja. Poleg poglobljene neenakosti v primerjavi z delovno aktivnimi v ZDUS ključno težavo vidijo v neustreznem in prepočasnem prilagajanju dodatkov inflaciji, zaradi česar upokojenci ne morejo ohranjati kupne moči. 

Kaj bo prinesla reforma pokojninskega sistema? 

Kot že zgoraj omenjeno, sistem financiranja pokojnin temelji na načelu medgeneracijske solidarnosti in vzajemnosti, kar pomeni, da se sredstva za izplačevanje pokojnin pridobivajo iz trenutnih prispevkov delovno aktivnih. Zaradi neusklajenega gibanja števila upokojencev in (samo)zaposlenih je pomemben vir financiranja tudi državni proračun. Po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) država z dodatnim denarjem zagotavlja sredstva za pokrivanje obveznosti zavarovanja in za ohranjanje likvidnosti zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v primeru primanjkljaja med prihodki in odhodki. 

V prizadevanjih zagotovitve vzdržnosti ob staranju prebivalstva in nizki rodnosti je načrtovana tudi reforma pokojninskega sistema, ki ne izključuje zvišanje upokojitvene starosti in sprememb pri izračunu pokojnin. A po pojasnilih ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti gre šele za osnutke izhodišč, ki se še usklajujejo s socialnimi partnerji, in bodo končne spremembe znane po doseženem soglasju in uzakonjenju ukrepov.

Glede napovedane pokojninske reforme v ZDUS vidijo prvenstveno nalogo v zaščiti pokojninske blagajne. Podpirajo, da se omogoči delo tudi po upokojitvi, a si prizadevajo, da naj delovna doba ostane 40 let z možnostjo postopnega dviga upokojitvene starosti. Po njihovem mnenju so potrebne spremembe pri izračunu vseh pokojnin, pri čemer posebej izpostavljajo pomen usklajevanja pokojnin z rastjo plač in življenjskih stroškov, in pogrešajo celovito analizo gospodarske situacije in primerjave z drugimi evropskimi državami. Predlagajo boljše in ažurirano usklajevanje dodatkov z rastjo življenjskih stroškov, predvsem pa se zavzemajo za večjo preglednost in vključevanje upokojenskih organizacij v postopke oblikovanja politik, ki se nanašajo nanje.