Višina pokojnin je odvisna od pokojninske osnove in dopolnjene pokojninske dobe. Pokojninska reforma iz leta 2012 je znižala odmerni odstotek. A ker je valorizacijski količnik znašal ena, je po reformi 2012 izračunani odmerni odstotek ustrezal odstotku iz reforme pred tem, izhaja iz pojasnil Zpiza.

Po pojasnilih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Zpiz) se od leta 2000 pokojnina odmeri od pokojninske osnove v odstotku, odvisnem od dopolnjene pokojninske dobe. Torej je pokojnina odvisna od pokojninske osnove in dopolnjene pokojninske dobe.

Kaj tvori pokojninsko osnovo?

Pokojninsko osnovo tvorijo mesečna povprečja osnov (npr. plače, osnove zavarovanja, od katerih samostojni zavezanci plačujejo obvezen prispevek) zavarovanca za posamezno leto zavarovanj, od katerega so bili plačani prispevki za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Ker se za izračun pokojninske osnove upoštevajo osnove od 1. januarja 1970 dalje, je treba plače iz preteklih obdobij, da ustrezajo oziroma so primerljive s plačo iz koledarskega leta, pred letom, v katerem zavarovanec uveljavlja pravico do pokojnine, ustrezno predhodno ovrednotiti oziroma uskladiti. Temu so namenjeni valorizacijski količniki.

Izračuni pokojnin pred in po letu 2013

Način določanja valorizacijskih količnikov po pokojninskem zakonu, ki je veljal od 1. 1. 2000 do 31. 12. 2012, se je razlikoval od načina določanja po pokojninski reformi, ki jo je DZ sprejel v mandatu vlade Janeza Janše 2012 in velja od 1. 1. 2013.

Pred letom 2013 so se valorizacijski količniki določili na način, da se je upoštevalo ne samo gibanje povprečnih mesečnih plač, ampak tudi gibanje pokojnin po sklepih o uskladitvah pokojnin od 1. januarja 1991 dalje. Ker valorizacijski količniki niso bili odvisni samo od gibanja povprečnih mesečnih plač, so količniki, s katerimi se je preračunala plača pred uveljavitvijo pravice do pokojnine, padali. Tako je pri določitvi pokojninske osnove za odmero pokojnine, uveljavljene v letu 2011, valorizacijski količnik za preračun plače iz leta 2010 (torej plače pred letom uveljavitve pravice do pokojnine) znašal 0,740. Pri določitvi osnove za odmero pokojnine, uveljavljene v letu 2012, pa je količnik znašal 0,732. Ker so se količniki zniževali, bi se zniževale tudi pokojnine.

Povprečna pokojnina je tedaj predstavljala le še 57 odstotkov in povprečna starostna pokojnina 62,1 odstotka povprečne plače.

Reforma Janševe vlade je želela to preprečiti in je valorizacijske količnike določila glede na gibanje povprečnih mesečnih plač in jih zakoličila pri vrednosti 1 (povprečna plača na zaposleno osebo, izplačana za koledarsko leto, za katero se določajo količniki, je navedena tako v imenovalcu kot števcu ulomka in znaša 1,00).

S tem se povprečna mesečna osnova iz leta pred letom uveljavitve pravice do pokojnine za izračun pokojninske osnove upošteva v dejanskem znesku in ne zmanjšanem, kot je to bilo po pokojninskem zakonu, ki je veljal pred letom 2013. S tem pa se preprečuje padanje pokojninske osnove in posledično pokojnin, pojasnjujejo v Zpizu.

Kako so preračunali odmerne odstotke?

Zaradi novega načina izračunavanja valorizacijskih količnikov pa so morali preračunati odmerne odstotke, ker bi v nasprotnem primeru prišlo do neenakosti med upokojenci, ki bi se upokojili po starem, in tistimi, ki bi se upokojili po novem zakonu, pojasnjujejo v pokojninskem zavodu.

Zato se je pri določanju novega odmernega odstotka po reformi upoštevalo, da ker se je pokojninska osnova povečala (prej je znašala samo 0,732 pokojninske osnove po reformi), se je s tem istim pretvornikom (torej 0,732) preoblikoval odmerni odstotek.

Po zakonu, ki je veljal do leta 2013, je bil odmerni odstotek za moškega za 40 let dopolnjene pokojninske dobe 78 odstotkov. Po reformi je bil v letu 2013 odmerni odstotek za moškega za 40 let dopolnjene pokojninske dobe 57,25 odstotka.

Vendar pa je zaradi drugačnega izračuna valorizacijskih količnikov in posledično drugačnega izračuna pokojninske osnove po reformi 2012 izračunani odmerni odstotek ustrezal odstotku iz reforme pred tem, izhaja iz pojasnil Zpiza.

Za ženske je zadnja reforma določila višje odmerne odstotke kot za moške, po prehodnem obdobju pa bi veljal v višini 60,25 odstotka. Še pred iztekom te prehodne ureditve pa je pokojninska novela, ki je začela veljati 1. januarja 2020, prinesla postopno izenačitev odmernega odstotka za ženske in moške na 63,5 odstotka. Kasnejše spremembe zakona so to izenačevanje še pospešile. Od leta 2023 je za moškega in žensko za 40 let pokojninske dobe določen enak odmerni odstotek v višini 63,5 odstotka.

Zpiz je posredoval primer izračuna po obeh omenjenih zakonih za 40 let dopolnjene dobe za leto 2024:

*Zpiz-1 = pokojninski zakon, ki je veljal od 1. 1. 2000 do 31. 12. 2012, če bi še veljal v letu 2024 in ob nadaljnjem padanju valorizacijskih količnikov

**Zpiz-2 = pokojninska reforma, ki se je uveljavila s 1. 1. 2013 skupaj s poznejšimi noveliranji