Poklicne pokojnine: kdo se lahko predčasno upokoji?

Vseh del ni mogoče opravljati do običajne upokojitvene starosti. Medtem ko lahko številni zaposleni svoje delo opravljajo tudi v poznejših letih, obstajajo poklici, pri katerih fizične obremenitve, škodljivi vplivi delovnega okolja ali posebne zahteve delovnega procesa sčasoma bistveno otežijo nadaljnje opravljanje dela. Prav temu je namenjeno poklicno zavarovanje, ki predstavlja posebno obliko obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja.

Njegov temeljni namen je omogočiti zgodnejšo upokojitev zaposlenim na posebej zahtevnih in zdravju škodljivih delovnih mestih oziroma pri delih, ki jih po določeni starosti ni več mogoče uspešno opravljati. Ne gre torej za običajno dodatno pokojninsko varčevanje, v katerega se posameznik vključi po lastni izbiri, temveč za zakonsko določeno obvezno zavarovanje. Prispevke za upravičene delavce plačuje delodajalec, vplačana sredstva pa se zbirajo na osebnem računu vsakega posameznega delavca.

Sistem zajema zelo različna področja, od rudarstva, težke industrije in prometa do nekaterih dejavnosti v javnem sektorju ter umetnosti. Na informativnem seznamu delovnih mest, ki ga je objavila Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), so med drugim navedeni delavci v rudarstvu in metalurgiji, določeni železniški in letalski delavci, poklicni gasilci, sekači v gozdovih, vojaki, policisti in pravosodni policisti ter baletniki in operni pevci.

Za nekatere skupine veljajo tudi posebne zakonske ureditve. Zakon o organiziranosti in delu v policiji določa obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje za policiste, ki opravljajo naloge, povezane z večjo nevarnostjo za varnost, zdravje ali življenje, oziroma naloge, ki jih zaradi posebnih obremenitev ni mogoče opravljati po določeni starosti. Konkretna delovna mesta, za katera je vključitev obvezna, določi notranji minister v aktu o organizaciji in sistemizaciji.

Vendar poklic ali dejavnost sama po sebi še ne zagotavlja vključitve v sistem; odločilna je uvrstitev konkretnega delovnega mesta med delovna mesta, za katera je vključitev obvezna, oziroma izpolnjevanje pogojev po posebnih predpisih. ZPIZ-2 določa, da se zavarovanci na takšnih delovnih mestih vključijo v poklicno zavarovanje, če delo opravljajo s polnim delovnim časom. Kot polni delovni čas se pod zakonskimi pogoji šteje tudi krajši delovni čas, če je določen zaradi posebnih delovnih pogojev.

Sistem ureja Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), izvaja pa se v okviru Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja (SODPZ), ki ga upravlja Kapitalska družba pokojninskega in invalidskega zavarovanja (KAD). Sredstva sklada so namenjena financiranju izplačil poklicnih pokojnin.

Po podatkih KAD je bilo na dan 30. oktobra 2026 v Skladu obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja (SODPZ) vključenih 51.957 zavarovancev. Konec oktobra je poklicno pokojnino prejemalo 432 posameznikov, skupna vrednost sredstev SODPZ pa je znašala 1,139 milijarde evrov. Pri 26.990 zavarovancih je bilo poklicno zavarovanje v stanju zadržanja ali mirovanja, kar pomeni, da vseh zavarovancev v evidenci ni mogoče šteti za aktivne člane, za katere se trenutno plačujejo prispevki.

Zadržanje praviloma nastopi, ko zavarovancu preneha pogodba o zaposlitvi pri zavezancu za plačilo prispevkov, ko preneha opravljati samostojno dejavnost ali ko ne opravlja več dela na delovnem mestu, za katero je obvezna vključitev v poklicno zavarovanje. Mirovanje pa med drugim zajema primere poklicne rehabilitacije, prejemanja nadomestila plače iz naslova starševskega varstva in položaje, ko je posameznik že izpolnil pogoje za poklicno pokojnino, vendar je še vedno zaposlen.

Višina poklicne pokojnine ni enaka za vse, saj je odvisna predvsem od zbranih sredstev na osebnem računu posameznega zavarovanca. Sistem določa najnižjo in najvišjo možno višino, zavarovanec pa lahko v okviru teh meja izbere znesek, za katerega mu zbrana sredstva zadoščajo.

Pomembno je, da mora biti na osebnem računu zavarovanca dovolj sredstev za izplačevanje poklicne pokojnine v celotnem predvidenem obdobju njenega prejemanja. Če zavarovanec izpolnjuje druge zakonske pogoje, vendar na njegovem računu ni dovolj sredstev za izplačevanje najnižje poklicne pokojnine, se lahko njeno izplačevanje sofinancira iz solidarnostnih rezerv. Do sofinanciranja so upravičeni zavarovanci, ki so bili v poklicno zavarovanje ali obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje po ZPIZ-1 vključeni najmanj 17 let in izpolnjujejo tudi druge zakonske pogoje. Sofinanciranje je mogoče le do višine najnižje poklicne pokojnine in če je v solidarnostnih rezervah na voljo dovolj sredstev.

Poklicno zavarovanje je obvezno za delovna mesta, za katera je določena takšna vključitev. Obveznost vključitve delavca ter obračunavanja in plačevanja prispevkov nosi delodajalec, zavarovanci, ki opravljajo pridobitno ali drugo samostojno dejavnost, pa te obveznosti izpolnjujejo sami.

Osnova za obračun prispevkov je pri zaposlenih plača oziroma nadomestilo plače, pri samozaposlenih pa zavarovalna osnova, ki jo ZPIZ-2 določa za obračun prispevkov v obveznem pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Stopnja prispevkov se v pokojninskem načrtu določi na podlagi mnenja predstavnikov delodajalcev in zavarovancev – članov. Za prehodno obdobje med 1. januarjem 2026 in 31. decembrom 2027 znaša 8,9 odstotka za delovna mesta iz prve in druge skupine, 9,15 odstotka za tretjo skupino ter 9,6 odstotka za delovna mesta iz četrte in pete skupine. Prispevna stopnja je tako odvisna od razvrstitve delovnega mesta, sklad pa sredstva nalaga v skladu s svojo naložbeno politiko.

Pogoji za pridobitev pravice do poklicne pokojnine so določeni v ZPIZ-2. Po prvi možnosti mora zavarovanec dopolniti 42 let in šest mesecev pokojninske dobe skupaj z dodano dobo ter imeti na osebnem računu dovolj sredstev za izplačevanje poklicne pokojnine. Zakon določa tudi drugo možnost, po kateri lahko zavarovanec pridobi pravico do poklicne pokojnine, ko dopolni najmanj 40 let pokojninske dobe skupaj z dodano dobo, če ima na osebnem računu dovolj sredstev in doseže predpisano starost.

Ta starost je odvisna od skupine delovnega mesta: za prvo skupino znaša 56 let, za drugo 55 let, za tretjo 54 let, za četrto 53 let in za peto 52 let. Pri izračunu starostnega pogoja se upoštevajo tudi obdobja, ko zavarovanec ni delal na delovnih mestih, na katerih je obvezna vključitev v poklicno zavarovanje, če so ta obdobja všteta v njegovo skupno pokojninsko dobo. Za takšna obdobja zakon določa starost 62 let oziroma starost iz četrtega odstavka 27. člena ZPIZ-2. Končni starostni pogoj se ugotovi z upoštevanjem zaokroženega tehtanega povprečja ustreznih starostnih mej.

Izplačevanje poklicne pokojnine traja od uveljavitve pravice do poklicne pokojnine do izpolnitve pogojev za starostno pokojnino v obveznem zavarovanju, vendar največ toliko časa, kolikor znaša dodana doba, ki jo je zavarovanec dopolnil. Izplačevanje se začne pod pogojem, da uživalec poklicne pokojnine ni vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje in da po izteku obdobja prejemanja izpolni pogoj za starostno pokojnino v obveznem zavarovanju ali za priznanje pokojnine po drugem odstavku 204. člena ZPIZ-2.

Pri prvi možnosti, ko zavarovanec dopolni 42 let in šest mesecev pokojninske dobe skupaj z dodano dobo, zakon obdobje prejemanja posebej določa kot razliko med 40 leti pokojninske dobe in dejansko dopolnjeno pokojninsko dobo brez dodane dobe iz naslova vključenosti v poklicno zavarovanje. To obdobje ne sme trajati dlje od izpolnitve pogojev za starostno pokojnino v obveznem zavarovanju. Če je tako izračunano obdobje enako nič ali manjše od nič, se pogoji za pridobitev pravice do poklicne pokojnine ugotavljajo po drugi možnosti.

ZPIZ-2 za zavarovance, ki pravico do poklicne pokojnine uveljavijo po prvi možnosti in so bili v poklicno zavarovanje vključeni najmanj 17 let, določa tudi posebno pravico po izteku obdobja prejemanja poklicne pokojnine. Pri ugotavljanju tega obdobja se pod zakonskimi pogoji upoštevajo tudi obdobja, ko je imel zavarovanec pravico do štetja zavarovalne dobe s povečanjem, oziroma obdobja vključenosti v obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje po ZPIZ-1. Po izteku obdobja prejemanja poklicne pokojnine lahko uveljavi pravico do pokojnine, ki se odmeri v višini starostne pokojnine, kot bi mu bila priznana, če bi na dan uveljavitve te pravice izpolnjeval pogoje zanjo. To pokojnino izplačuje ZPIZ do izpolnitve pogojev za starostno pokojnino, ko mu zavod po uradni dolžnosti prizna in odmeri starostno pokojnino.

Za vsako leto vključenosti v poklicno zavarovanje oziroma prejšnje obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje po ZPIZ-1 se zavarovancu pri ugotavljanju pogojev za pridobitev pravice do predčasne ali starostne pokojnine v obveznem zavarovanju prizna četrtina obdobja, preživetega v zavarovanju, vendar le v obsegu, za katerega so bili plačani prispevki. Če prispevki za določeno obdobje niso bili plačani v celoti, se prizna sorazmerni del dodane dobe glede na delež plačanih prispevkov. Dodana doba tako pomaga pri izpolnjevanju pogojev za upokojitev, ne poveča pa neposredno višine starostne pokojnine.

Izpolnjevanje pogojev za poklicno pokojnino še ne pomeni, da jo mora posameznik tudi takoj uveljaviti. Zavarovanec, ki ne uveljavi pravice, lahko pozneje razpolaga s sredstvi, ob upokojitvi v obveznem pokojninskem zavarovanju ali po dopolnjenem 67. letu starosti, skladno z zakonskimi pogoji.

Če privarčevana sredstva na osebnem računu ne presegajo 5.000 evrov, je v predvidenih primerih mogoče enkratno izplačilo. Če je zbranih več sredstev, jih lahko zavarovanec pod zakonskimi pogoji uporabi za plačilo prispevka za dokup pokojninske dobe ali jih brezplačno prenese v dodatno pokojninsko zavarovanje, iz katerega lahko pridobi pravico do dodatne pokojnine. Podobno lahko s preostankom sredstev po koncu obdobja prejemanja poklicne pokojnine razpolagajo tudi njeni prejemniki.

Čeprav po oceni Ministrstva za gospodarstvo, delo in šport sistem poklicnega zavarovanja pri izplačevanju poklicnih pokojnin deluje in na tem področju ne zaznavajo težav, pa se pojavljajo nejasnosti pri določanju delovnih mest, za katera je obvezna vključitev v zavarovanje. Kot pojasnjujejo na ministrstvu, so bila ta delovna mesta večinoma določena pred več kot 50 leti, v času veljavnosti sistema zavarovalne dobe s povečanjem oziroma tako imenovane beneficirane delovne dobe. Pravne podlage za njihovo določanje so Zakon o delovnih mestih, na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem (Uradni list SFRJ, št. 17/68, 20/69 in 29/71), nekateri zakoni, ki določajo ta delovna mesta v državni upravi, ter sklepi Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, sprejeti med letoma 1975 in 1994.

Na ministrstvu ocenjujejo, da so se delovni procesi od takrat bistveno spremenili. Kot navajajo, je bil na praktično vseh področjih dosežen velik napredek pri zagotavljanju lažjih, varnejših in zdravju neškodljivih delovnih procesov. Zato menijo, da je potrebna ponovna presoja, na katerih delovnih mestih se še opravljajo posebno težka in zdravju škodljiva dela oziroma dela, ki jih po določeni starosti ni več mogoče uspešno poklicno opravljati.

Pobude za vključitev novih delovnih mest že obstajajo. Na ministrstvu so prejeli predloge za določitev novih delovnih mest poklicnega zavarovanja, med drugim za reševalce in medicinske sestre. Vendar jih trenutno ne morejo obravnavati, saj še ni vzpostavljen sistem določanja delovnih mest, ki ga predvideva Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2). Zato trenutno tudi ni mogoče določiti novih delovnih mest, za katera bi bila vključitev v poklicno zavarovanje obvezna.

Za vzpostavitev takšnega sistema je treba najprej sprejeti uredbo o merilih in kriterijih za ugotavljanje in določanje delovnih mest, za katera je obvezna vključitev v poklicno zavarovanje. Uredbo je treba sprejeti v soglasju s socialnimi partnerji, nato pa imenovati še dve komisiji: Komisijo za določanje delovnih mest poklicnega zavarovanja iz 201. člena ZPIZ-2 in Komisijo za ugotavljanje obveznosti poklicnega zavarovanja pri posameznem delodajalcu iz 201.a člena ZPIZ-2. Na ministrstvu pojasnjujejo, da gre za strokovno in interesno zahtevno področje, saj je treba merila in kriterije uskladiti s socialnimi partnerji, torej tudi s predstavniki delodajalcev in sindikatov.

Ker komisiji trenutno ne delujeta, delodajalec sam presoja, ali je posamezno delovno mesto takšno, da zahteva vključitev v poklicno zavarovanje, delavec, ki meni, da bi moral biti vključen v zavarovanje, pa ima možnost sodnega varstva. Nadzor nad izpolnjevanjem obveznosti delodajalcev sicer opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za delo. Če inšpektor ugotovi, da delodajalec v zavarovanje ni vključil vseh delavcev, za katere je vključitev obvezna, mu lahko odredi sklenitev poklicnega zavarovanja za posameznega delavca od dneva nastopa dela na takšnem delovnem mestu.

Na ministrstvu poudarjajo, da trenutno ne pripravljajo zakonskih sprememb ali drugih ukrepov, ki bi vplivali na krog upravičencev, pogoje za pridobitev poklicne pokojnine ali financiranje sistema. Načrtujejo pa ponoven zagon aktivnosti za čimprejšnjo vzpostavitev delujočega sistema določanja delovnih mest poklicnega zavarovanja.