Največji izziv za večino evropskih pokojninskih in invalidskih zavodov, je demografija, saj povsod upada delež aktivnega prebivalstva, medtem ko je prejemnikov pokojnin čedalje več, so ob 16. mednarodnem srečanju v Mariboru ugotavljali direktorji omenjenih zavodov iz držav nekdanje Jugoslavije in Avstrije.
Razlike med višinami povprečnih starostnih pokojnin držav
Razlike med višinami povprečnih starostnih pokojnin držav, ki so se udeležile srečanja v Mariboru, so občutne. Če v Sloveniji znaša dobrega tisočaka, so te v državah nekdanje Jugoslavije opazno nižje, dosti višje pa v Avstriji.
Po besedah direktorja Hrvaškega zavoda za pokojninsko zavarovanje Ivana Serdarja so tudi pri njih lani izvedli nekatere spremembe pokojninske politike, s čimer želijo izboljšati položaj obstoječih upokojencev, pa tudi tistih, ki se bodo upokojili v prihodnje. V skladu z novo zakonodajo so lani prvič izplačali letni dodatek, sicer pa povprečna pokojnina na Hrvaškem znaša nekaj manj kot 750 evrov.
Še precej nižje pa so pokojnine v Srbiji, saj te znašajo okoli 450 evrov, pri čemer okoli 75 odstotkov vsote pokrijejo iz pokojninskih prispevkov. Veliko ljudi del pokojnine prejema iz tujine, kjer so v svoji aktivni karieri opravljali delo. Kot je pojasnil direktor srbskega Zavoda za socialno zavarovanje Zoran Panović, letno na ta način okoli 225.000 upokojencem izplačajo za več kot 900 milijonov evrov denarja iz več kot 30 različnih držav. Daleč največ ga prihaja prav iz držav nekdanje Jugoslavije.
Čeprav so lahko upokojenci s pokojninami dosti bolj zadovoljni v Avstriji, kjer ta v povprečju znaša več kot 1700 evrov, pa se po besedah direktorja tamkajšnjega pokojninskega zavoda Winfrieda Pinggere zaradi staranja prebivalstva ukvarjajo z enakimi izzivi kot vse druge države. Kot je povedal, uspejo za pokojnine po zaslugi prispevkov zaposlenih zagotoviti le dve tretjini potrebne vsote, ostalo zagotavljajo iz proračuna.
Strah, da bodo ostali brez denarja, je med upokojenci vse večji. Preverite, zakaj je upravičen, koliko vpliva na kakovost življenja in kako se lahko zaščitite.
'Slovenski pokojninski sistem deluje dobro'

Kot je povedal generalni direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije Marijan Papež, slovenski pokojninski sistem deluje dobro, povprečna pokojnina je v Sloveniji bistveno višja kot v ostalih državah nekdanje Jugoslavije, hkrati pa tudi nižja od tiste, ki jo prejemajo avstrijski upokojenci. "Sprejeta reforma bo omogočila dostojnejše pokojnine, tako da lahko rečemo, da če bo gospodarstvo dobro delovalo, smo na pravi poti k temu, da bo sistem še naprej deloval vzdržno," je dejal prvi mož slovenskega pokojninskega in invalidskega zavoda.
Ob tem je spomnil, da v Sloveniji 79,6 odstotka denarja za pokojnine zagotovimo od prispevkov, ostali denar pa mora država zagotavljati iz proračuna. Nekatere od prisotnih držav sicer zagotavljajo še kakšen odstotek več iz naslova prispevkov, a so tudi takšne, ki morajo iz drugih virov zagotoviti kar tretjino denarja.
Upokojenci pogosto spregledajo najdražje stroške – od ogrevanja do zdravstva. Poglejte, kam dejansko odteka največ denarja starejših in kako se zaščititi.
Demografski prehod je proces, pri katerem družba preide iz obdobja visoke rodnosti in visoke umrljivosti v obdobje nizke rodnosti in nizke umrljivosti, kar vodi do staranja prebivalstva. Za pokojninske sisteme to pomeni, da se povečuje delež starejših ljudi, ki prejemajo pokojnine, hkrati pa se zmanjšuje delež delovno aktivnega prebivalstva, ki s svojimi prispevki financira te pokojnine, kar ustvarja velik pritisk na javne finance.
Medgeneracijska solidarnost je temeljno načelo t.i. 'pay-as-you-go' (tekočega) pokojninskega sistema. V tem modelu trenutno zaposlena generacija s svojimi prispevki neposredno financira pokojnine tistih, ki so že v pokoju. Sistem temelji na družbeni pogodbi, da bodo današnji delavci v prihodnosti, ko se bodo upokojili, prejeli enako podporo od naslednje generacije delavcev.
Javnofinančna vzdržnost pomeni sposobnost države, da dolgoročno zagotavlja izplačevanje pokojnin, ne da bi pri tem ogrozila stabilnost celotnih državnih financ ali zahtevala nesorazmerno visoke obremenitve gospodarstva in davkoplačevalcev. Doseganje te vzdržnosti pogosto vključuje prilagajanje upokojitvene starosti, višine prispevnih stopenj ali načina usklajevanja pokojnin z inflacijo in rastjo plač.
















Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV