Pokojnine so se v letu 2024 uskladile že takoj na začetku. Januarja je bila izvedena predčasna delna uskladitev pokojnin v višini 8,2 odstotka, kar je omogočilo takojšnje povišanje pokojnin. Februarja je sledil še 0,6-odstotni poračun preostanka, kar je skupno pomenilo redno uskladitev v višini 8,8 odstotka. Ukrep je namenjen izboljšanju socialne varnosti upokojencev v času povišanih življenjskih stroškov, so sporočili z ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Letni dodatek za leto 2024 je bil izplačan v petih za pokojnine oziroma v treh razredih za nadomestila iz invalidskega zavarovanja. Tak način izplačila je omogočil boljšo pomoč tistim z nižjimi dohodki, kar po pojasnilih ministrstva omogoča večjo socialno pravičnost med upokojenci. Višina dodatka se je gibala med 150 in 460 evrov oziroma med 150 in 260 evrov za prejemnike nadomestila iz invalidskega zavarovanja, odvisno od višine pokojnine.

S 1. januarjem 2024 je bila uvedena zagotovljena vdovska pokojnina, ki je namenjen vsem vdovam ali vdovcem, ki imajo poleg pravice do vdovske pokojnine tudi pravico do svoje predčasne, starostne ali invalidske pokojnine. Tako je v primeru, ko sta zakonca prejemala vsak po 400 evrov pokojnine, po prej veljavni zakonodaji vdova dobila 442,33 evra, po novi zakonodaji pa prejme zagotovljeno vdovsko pokojnino v višini zneska zagotovljene pokojnine, ki od januarja 2024 znaša 744,15 evra.

Izboljšave so bile za delovne invalide, ki so prejemali delno nadomestilo zaradi krajšega delovnega časa. Ob upokojitvi se pokojninska osnova po novem izračunava glede na plačo za polni delovni čas, kar jim prinaša višjo osnovo za izračun in posledično višje pokojnine.

Kakšne so napovedi glede pokojnin za leto 2025?

Redna uskladitev pokojnin, ki bo v februarju 2025, bo temeljila na rasti povprečne bruto plače (60 odstotkov) ter povprečnih življenjskih stroškov (40 odstotkov) za leto 2024. Točni podatki bodo znani v začetku naslednjega leta, zato višine še ni mogoče objaviti, vendar se pričakuje, da bo uskladitev nekoliko nižja zaradi umirjanja inflacije.

Letni dodatek za leto 2025 bo ostal razdeljen v pet oziroma tri razrede. Njegova višina naj bi znašala med 155 in 465 evrov oziroma med 155 in 265 evrov pri prejemnikih nadomestil iz invalidskega zavarovanja, kar pomeni rahlo povišanje v primerjavi z letom 2024.

V letu 2025 je načrtovan tudi sprejem sprememb Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-3). S pokojninsko reformo zasledujejo dva ključna cilja: zagotavljanje ustrezne višine pokojnin v starosti na eni in dolgoročno finančno vzdržnost pokojninskega sistema na drugi strani. Pogovori z deležniki še potekajo in bo več znano naknadno, glavne predlagane spremembe pa vključujejo nov način izračuna pokojninskih osnov in postopno uvajanje ukrepov, ki po zagotovilih ministrstva sicer ne bodo imeli vpliva na upokojence in na tiste, ki se bodo upokojili v letu 2025.

V ZDUS opozarjajo na najbolj ranljive

Drugih dodatnih, enkratnih ukrepov pomoči trenutno ni predvidenih, pri čemer na ministrstvu zagotavljajo, da bodo spremljali razmere in po potrebi ukrepali. V ZDUS medtem opozarjajo, da bi bila dodatna pomoč potrebna že danes. Dobra polovica upokojencev, več kot 350.000, namreč prejema pokojnine pod pragom revščine, več kot 40 odstotkov pa jih prejema mesečno manj od 700 evrov, so izpostavili. 

Opozarjajo, da pokojnine številnim ne omogočajo dostojnega življenja. Mnogi si ne morejo privoščiti niti oskrbe v domu za ostarele, zato se morajo zatekati k socialni pomoči ali k pomoči svojcem, a "vemo, da starejši raje trpijo v revščini in pomanjkanju, kot pa da bi bremenili svoje potomce". Na podeželju je situacija morda nekoliko lažja zaradi možnosti samooskrbe z zelenjavo in sadjem, kar pa ne rešuje temeljnih težav vseh upokojencev.

Ne strinjajo se s predlagano pokojninsko reformo (ZPIZ-3), ki predvideva spremembo formule za usklajevanje pokojnin (20 : 80 namesto 40 : 60) in bi po njihovih izračunih dolgoročno povzročila večje zaostajanje pokojnin za rastjo plač. Po njihovem mnenju ne naslavljajo potreb najšibkejših in bi lahko še poglobili revščino med upokojenci. Obžalujejo, ker vlada tako kot lani letos ni zagotovila zimskega dodatka k pokojninam, čeprav so življenjski stroški v zadnjih letih močno narasli. Pravijo, da bi že simbolična božičnica pokazala, da je vladi mar za upokojence.

Dodajajo, da so njihove pobude sprejete na nekaterih področjih, kot je dolgotrajna oskrba, kar pa ni dovolj. Pomanjkanje resnega sodelovanja z vlado opažajo na področju priprave reform, predvsem pri predlogih za pravične in solidarne pokojnine. Predlagajo večjo prilagodljivost pokojnin glede na rast življenjskih stroškov, kot denimo v sosednji Avstriji, kjer je dvig pokojnin avtomatičen. Prav tako poudarjajo potrebo po temeljiti prenovi pokojninske blagajne in bolj pravičnih ukrepih za najranljivejše skupine ter pozivajo k bolj pravičnim, solidarnim in dolgoročno vzdržnim rešitvam.

Izzivi – vzpostavitev dolgoročno pravičnega in finančno stabilnega sistema za vse generacije

Slovenski pokojninski sistem se sooča z izzivi, ki jih prinašajo staranje prebivalstva, nizke pokojnine in vprašanja dolgotrajne vzdržnosti sistema. Kljub obstoječim ukrepom za izboljšanje socialne varnosti upokojencev in napovedim reform še vedno ostajajo velike razlike med najnižjimi in najvišjimi pokojninami in realna kupna moč starejših upada zaradi vse višje inflacije.

Ključno je najti rešitve, ki bodo zaščitile ranljive skupine, hkrati pa vzpostaviti dolgoročno pravičen in finančno vzdržen sistem, ki bo zagotavljal dostojno življenje vsem generacijam – tako sedanjim kot prihodnjim upokojencem. Kot poudarjajo v ZDUS, bo politik, ki mu bo uspelo to uresničiti, "pokazal resnično skrb za družbeni in ne za osebni interes. Takšnega politika bomo s ponosom imenovali – državnik!"