V Sloveniji je kar 29 odstotkov vseh imetnikov vozniških dovoljenj starejših od 61 let, glede na demografske napovedi pa se bo prebivalstvo še postaralo. Avto-moto zveza Slovenije (AMZS) je zato v Centru varne vožnje na Vranskem predstavila predloge, s katerimi bi starejšim tudi v prihodnje zagotavljali pravico do varne mobilnosti. Na pobudo Zavarovalnice Triglav so na Vranskem izvedli tudi delavnice, na kateri so starejši vozniki testirali nekatere napredne asistenčne sisteme, med drugim prilagodljivi tempomat, sistem za samodejno zaviranje v sili, sistem za nadzor mrtvega kota ter sistem za nadzor prečnega prometa, ter spoznali prednosti vožnje z avtomatskim menjalnikom.

Omenjene delavnice sicer predstavljajo uvod v novo sezono osvežitvenih voženj za starejše, ki potekajo pod okriljem največje slovenske zavarovalnice in v sodelovanju z učitelji vožnje ter inštruktorji varne vožnje AMZS.

Kot je ob tem poudaril vodja področja za varno mobilnost pri AMZS Erik Logar, si je potrebno prizadevati, da starejši vozniki čim dlje ohranijo vozniško kondicijo in s tem možnost samostojne osebne mobilnosti.

Ob tem je dodal, da so aktivnosti res namenjene starejšim voznikom, a njihova pobuda o vseživljenjskem učenju se nanaša na vse starostne skupine. V preteklosti se namreč z vozniki od trenutka, ko so pridobili vozniško dovoljenje, ni nihče ukvarjal, vse dokler niso dosegli zakonsko predpisane starosti, ko je treba podaljšati dovoljenje.

"Vmes je pri marsikomu minilo 50, 60 let. V tem času je veliko sprememb, tako pri cestno prometnih predpisih, infrastrukturi in nenazadnje pri vozilih. Zato predlagamo obdobne osvežitvene vožnje, na katerih bi lahko vozniki osvežili svoje znanje," je pojasnil Logar.

Na AMZS predlagajo, da bi stroške osvežitvenih voženj krili iz državnega proračuna ali zdravstvene blagajne, saj se vsak evro, vložen v preventivo, večkratno povrne. Kot pojasnjujejo, so lani skupni družbeno-ekonomski stroški prometnih nesreč v Sloveniji znašali več kot 1,9 milijarde evrov, kar je tri odstotke BDP.

"Če bi bilo manj poškodovanih v prometnih nesrečah, bi bilo manj izdatkov za zdravljenja, manjša bi bila tudi obremenitev bolnišničnih zmogljivosti, manj bi bilo bolniških odsotnosti," je Logar izpostavil le nekaj argumentov za uresničitev njihovega predloga.

Za njihov program osvežitvene vožnje za starejše z inštruktorjem se je doslej odločilo že več kot tisoč voznikov, ki so z učitelji vožnje prevozili več kot 15.000 kilometrov. Omenjeni model pomoči za ohranjanje varne vozniške kondicije so starejši po besedah vodje varne mobilnosti v Zavarovalnici Triglav Ana Cergolj Kebler dobro sprejeli, zato z aktivnostmi nadaljujejo tudi letos.

Namestnica direktorice agencije za varnost prometa Saša Jevšnik Kafol je izpostavila podatek, da je bilo v Sloveniji konec leta kar 29 odstotkov vseh imetnikov vozniških dovoljenj starejših od 61 let, od tega 880 celo starejših od 90 let, kar je tudi odraz demografske slike Slovenije.

"Imeti avtomobil in ga voziti je svoboda izbire, simbol avtonomnosti in vključenosti v mobilno družbo. Zato si moramo skupaj prizadevati, da bodo starejši čim dlje samostojni, mobilni in hkrati varni, ne glede na obliko udeležbe v prometu," je dejala Jevšnik Kafol in spomnila na njihov projekt Sožitje, ki s prav tako prizadeva za večjo varnost starejših v prometu.

Kot je poudarila, si tudi resolucija o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje do leta 2030 prizadeva za varno udeležbo starejših v prometu ter izpostavila cilj - do leta 2030 ne več kot 50 umrlih in 400 hudo poškodovanih na cestah.