Kako bi na najbolj preprost način razložili, kaj počne Zenodys? In sicer tako, da bo to razumel vsak, ne glede na izobrazbo ali starost …

Naša rešitev v osnovi omogoča enostavno (avtomatizirano) izmenjavo podatkov v pametnem mestu. Zakaj bi bilo to dobro?

V osnovi se vsako mesto trudi, da bi čim bolj olajšalo življenje prebivalcev. Pametna mesta imajo velik potencial pri tem. Danes napredna mesta gradijo svojo pametno infrastrukturo z namenom, da se prebivalcem omogoči boljši način bivanja, torej boljši dostop do storitev, varnost, obveščanje in bolj udobno življenje. 

Veliko tehnologije je že na voljo, vendar rešitve enostavno ne zaživijo. Po statistiki je 99 odstotkov podatkov v mestu še vedno neuporabljenih. Razlog za to je, da za razvoj pametnih rešitev v mestu potrebuješ podatke z različnih virov. In tu nastane problem.

Mesto je zelo kompleksna tvorba in vsak deležnik na nek način sedi na svojem viru podatkov. Prebivalci so en vir enih podatkov, mesto generira druge podatke, komercialni ponudniki imajo spet svoje podatke. In vsak ima seveda svoje interese in pričakovanja. Ti podatki so enostavno ujeti v neke silose in jih je med sabo težko povezati.

Mi želimo poenostaviti to izmenjavo z željo, da razvijalci dobijo dostop do podatkov in imajo možnost graditi res uporabne rešitve, na drugi strani pa, da ima vsak možnost ponuditi svoje podatke v skladu s svojimi interesi, ki so lahko komercialni ali pa želijo prispevati k večji uporabnosti mesta.

Naša rešitev tako omogoča enostavno izdelavo podatkovne infrastrukture, podatkovne logike (cene, licence) ter portal, kjer so podatki na voljo. Dodatno ponujamo še rešitev, s katero zaščitimo identiteto tistih, ki podatke prispevajo. S tem želimo zgraditi zaupanje in željo po sodelovanju in poskrbeti, da je vse v skladu z zakonodajo. 

Za lažje razumevanje: lahko bralcem predstaviš en problem v našem okolju ali družbi ali domu ali podjetju …. nekaj, kar je nam vsem znano, ki bi ga lahko vaša platforma rešila? So rešitve primerne za velika, srednja in majhna podjetja? Za posameznike?

Zelo enostaven primer za Ljubljano. Vemo, da ima Ljubljana predvsem pozimi problem z onesnaženostjo zraka in velik del tega je promet. Vprašanje je na primer, zakaj. 

Z našo rešitvijo mi povežemo podatke o kritični onesnaženosti (lahko pride iz uradnih baz ali pa jo v večjih mestih merijo tudi prebivalci). Torej na dan, ko je onesnaženost zraka velika, bi lahko prebivalce zjutraj obvestili, da z namenom zmanjševanja onesnaženosti mesto ta dan ponuja brezplačne vozovnice ali pa na primer nagrade v obliki žetonov. Naš sistem ponuja enostavno povezovanje teh podatkov in povezavo z načinom plačevanja. 

Kako zagotavljate varnost vseh podatkov? 

Varnost podatkov je ključnega pomena, pri tem pa je dodatno še vprašanje zasebnosti. Mi omogočamo prenos podatkov preko pametnih kodiranih kanalov, prav tako pa je kodirana tudi hramba oziroma omogočamo, da so podatki čim manj odprti pri transportu.

Pri tem smo dodatno razvili infrastrukturo, ki omogoča, da je pošiljatelj podatkov neviden prejemniku, prav tako omogočamo, da so podatki v skladu z licenco. Tako recimo nekdo, ki želi imeti podatke, ne more zajemati več, kot je v licenci zapisano.

Tu delno uporabljamo blockchain tehnologijo ter smart contracts.

Programiranje ni potrebno, z njo lahko upravljajo tudi neprogramerji, povečuje se avtomatizacija ... Vam je kdaj kakšen programer ali kdo iz industrijske panoge očital, da mu odžirate posel?

Mi z vizualnim pristopom želimo pomagati programerjem, da se ne ukvarjajo z osnovnimi operacijami, ampak lahko začetne operacije rešijo enostavno z drag and drop principom in potem poslovno logiko zgradijo s svojo kodo.

Tu podajamo veliko prednost, saj lahko v enem projektu enostavno kombinirajo različne programske jezike. Recimo za osnovno logiko je bolj primeren en jezik in za data science logiko drug programski jezik. Torej v osnovi omogočamo programerjem hitrejše delo in tu ni konfliktov, prej pomoč.

So pa dobri programerji danes tako iskana roba, da se zagotovo posla prej otepajo kot pa čutijo avtomatizacijo. No, z nami so lahko hitrejši :)

V bistvu gre za internet stvari? Ali …?

Mi smo začeli kot nek startup za internet stvari, vendar se danes tehnologija tako prepleta, da hitro zaideš tudi na področje umetne inteligence, big data, upravljanja podatkov in tehnologijo veriženja blokov (blockchain).

Najlažje je to razumeti tako, da tehnologija interneta stvari zagotavlja dostop do podatkov iz fizičnega sveta, big data te podatke na nek način sprocesira oziroma v njih poišče logiko, umetna inteligenca pa na podlagi te logike pomaga pri odločanju oziroma avtomatizaciji. Blockchain na nek način zagotavlja dodatno infrastrukturo za varnost, transparentnost in povezljivost podatkov. Za nas so zanimive tudi kripto valute oziroma tokenizacija podatkov, ki jo imamo v načrtu. Vendar še čakamo, da se ta trg normalizira.

Mi smo danes konvergenca interneta stvari, umetne inteligence in blockchaina. S storitvijo se vedno bolj pomikamo od surovih podatkov do kreiranje uporabnih informacij. Pri tem se poskušamo pozicionirati tudi s svetovanjem, saj je potreba po tem velika.

Jaz tudi sodelujem kot svetovalec pri iniciativi NextGrid, katere cilj je popularizirati verjetno najbolj perspektivni del umetne inteligence, imenovane reinforcment in deep learning. Z iniciativo smo pričeli septembra in interes je gromozanski, tako da bomo poskusili vzpostaviti kar neki panevropski projekt. Umetna inteligenca je v Evropski uniji nekako v zaostanku za Kitajsko in ZDA, namen iniciative pa je zmanjšati ta zaostanek. 

Sodelovanje bomo v kratkem iskali tudi v Sloveniji in upam, da naletimo na interes.

Na katero ciljno skupino se najbolj osredotočate – potrošniki, industrija, mala/srednja/velika podjetja? Kdo kaže največji interes?

Začeli smo sicer v Industriji 4.0, predvsem v proizvodnji in utilities (elektro industrija), vendar pa smo ravno trenutno v tranziciji v pametna mesta. Pametna mesta so nam zaradi kompleksnega ekosistema bolj pisana na kožo, saj imamo bolj generalno rešitev, v Industriji 4.0 pa so rešitve bolj namenske. Prav tako se pravi bum pametnih mest šele pričakuje, prostora za izboljšave pa je ogromno, veliko več kot pri Industriji 4.0. Ta tranzicija je za nas kar boleča, vendar pa srednjeročno smiselna.

Naš osnovni trg Industry 4.0 je Nemčija in Nizozemska, za pametna mesta pa smo trenutno aktivni na Poljskem. Poljska je v zadnjih mesecih doživela velik razcvet in je edina država v EU, ki ni imela recesije. Iz EU skladov se steka ogromno denarja, pa tudi država veliko investira, s poudarkom na pametna mesta. Velika mesta kot so Varšava, Krakov, Lodz in Gdansk se revitalizirajo, preskok pa je radikalen. In za nas je to vsekakor velika priložnost, ki je ne želimo izpustiti iz rok.

Projekt je zanimiv tudi za azijski trg, kjer so naložbe v mestne infrastrukturo velike in smo že aktivni pri vzpostavljanju kontaktov.

Industrijski internet stvari obljublja revolucijo v proizvodnji. Vas Slovenija v tem smislu ni znala "izkoristiti" ali je bila vaša odločitev, da vam je slovenski trg premajhen in ste načrtno ciljali le na tuje trge?

Slovenija je vsekakor lahko dober začetni trg, kjer testiraš market. Infrastruktura je dobra, podjetniško okolje solidno in za tak test ne potrebuješ velikega trga. Mi smo ta del nekako opravili na Nizozemskem in smo Slovenijo preskočili, je pa res, da so naši vstopni investitorji tudi iz Slovenije. Kasneje smo imeli nekaj stikov s podjetji, vendar dlje od stikov ni prišlo. Mogoče je vedno tako, da je doma težje prodreti in dejansko ne vem, kakšne so izkušnje drugih startupov. 

Pogrešam pa v Sloveniji nek grozd ali pahljačo, ki jo ustvarjajo velika podjetja in nudijo testno okolje za startupe. V tujini je tega veliko in podjetja namensko ustvarjajo to pahljačo z željo povečevanja inovativnost. Startup v tem okolju ustvari izdelek in izkušnje, potem pa poskuša to prodati na druge trge. V Sloveniji tega ne vidim in to je zagotovo problem. Mi smo dejansko povsod na nek način tujci in se moramo znajti drugače. 

Azijski trg. Kako pomemben je za vas in ali se lahko pri preboju na tem trgu zanašate le na lastno iznajdljivost ali imate kakšen support - pospeševalniki, predstavnik kakšnega združenja v Sloveniji, mentorji ...

Mi v vsako okolje vstopamo preko pospeševalnikov, ker drugače skoraj ne gre. Pospeševalnik za nas vedno pomeni enostavnejši dostop na trg, saj prej prideš v stik z lokalnim ekosistemom. Tu seveda uporabljamo povezave pospeševalnika in pa seveda mentorje. Kot B2B in B2G majhno zagonsko podjetje drugače na trg ne moremo priti, saj bi bil stroškovni zalogaj enostavno prevelik.

Glede podpore slovenskega ekosistem je različno. V Franciji nam je bilo veleposlaništvo in predvsem ekonomska svetovalka v pomoč in so tudi razumeli, kje so problemi podjetja na tujem trgu. V Aziji Slovenija nekako ni prisotna, vsaj tam ne, kjer se gibamo mi. V Koreji recimo veleposlaništva ni oziroma je za trg zadolženo veleposlaništvo v Tokiu. Pri promociji nam je tam pomagalo nizozemsko veleposlaništvo in tam vidiš, kaj je strateška diplomacija s tradicijo. Ravno pred dnevi sem se pogovarjal z Angležem in bil kar malo ljubosumen, ko mi je povedal, kako mu angleška diplomacija odpira vrata.

Z mojega osebnega stališča je ta naša odsotnost nerazumljiva, saj je Koreja ogromen trg, ki je sicer zaprt in na nek način prenasičen, po drugi strani pa je Koreja odličen most z drugimi tržišči v Aziji, saj imajo tam odlične povezave s temi trgi ter močan izvoz kulture, ki je v Aziji skoraj ključnega pomena. Da smo premajhni, je sicer argument, vendar so v Koreji na primer vrhunsko prisotne baltske države, predvsem Estonija in Litva. Njihove interesne skupine za visoko tehnologijo so celo oglaševane v metroju v Seulu. Zanimivo je opazovati, kakšen ugled so si pridobile. Če je v pogovorih s korejskimi podjetniki Slovenija nekako percepirana kot del vzhodne Evrope, kar pomeni poceni delovna tehnološka sila, pa so Baltske države že percepirane kot visoko kakovostni ponudniki tehnoloških storitev. To je ogromen preskok v ugledu države in seveda prihodkih.